V 5 letih na čelu državnih gozdov kar 5 direktorjev

O tem, da je šlo za nestrokovno, politično menjavo, letijo očitki tudi na zadnjo menjavo na vrhu Zavoda za gozdove Slovenije, ki usmerja gospodarjenje z 20 milijard evrov vrednimi gozdovi v Sloveniji. Ta je že več kot leto z direktorjem brez polnih pooblastil.

Zadnje odmevne menjave na čelu tako družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) kot tudi Zavoda za gozdove Slovenije so se zgodile v času, ko je ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, vodila Aleksandra Pivec. Zamenjavo takratnega direktorja zavoda za gozdove Damjana Oražma je leta 2020 predlagala sama. Pri direktorju zavoda za gozdove namreč minister, pristojen za gozdarstvo, predlaga kandidata v imenovanje vladi.

SiDG sicer tudi spada pod pristojnost ministrstva za kmetijstvo, a iste poteze, ki jo je Pivčeva povlekla pri Oražmu, ni mogla izvesti tudi pri takratnem direktorju SiDG Zlatku Ficku. Direktorja SiDG namreč imenuje in razrešuje nadzorni svet družbe, katerega polovico članov predlaga vlada. Je pa nadzorni svet začel z njegovim razreševanjem, a je Ficko po letu odstavljanja odšel na lastno pest. Obema zamenjavama je bilo skupno to, da je Pivčeva o očitkih javno govorila.

A to niso bile prve menjave v osrednjih gozdarskih ustanovah še pred iztekom mandata. Te se v zadnjem času vrstijo. Ves čas pa na položajih, povezanih z gozdarstvom, krožijo ista imena.

SiDG: Pet let, pet vodstev – noben direktor še ni končal mandata

Prvi direktor SiDG je ob ustanovitvi družbe leta 2016 postal dotedanji direktor družbe Snežnik Julijan Rupnik. Po takratnem poročanju medijev je Rupnik sodil v kvoto SD, ki ga je v tistem času vodil Dejan Židan in je bil kot minister za kmetijstvo tudi politični oče SiDG. Židan danes pravi, da nima podatka, ali je bil Rupnik takrat član SD. Sicer pa, da tudi ne gre za imenovanje direktorja iz kvote, saj, da je prevzel vodenje novoustanovljene družbe zato, ker je že vodil podjetje Snežnik in je bilo logično, da prevzame prve korake pri vzpostavitvi podjetja.  A Rupnik je na mestu prvega moža SiDG zdržal le dva meseca, odstopil je sam, domnevno zaradi političnega vmešavanja v vodenje družbe.

Po odstopu Rupnika z vrha SiDG je vodenje družbe prevzel Miha Marenče, dotedanji sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, kjer je bil pristojen za področje gozdarstva in je sooblikoval zakon o upravljanju državnih gozdov. Po odhodu Marenčeta z ministrstva je v njegove čevlje stopil Jože Podgoršek, danes minister za kmetijstvo. Marenče je danes zaposlen na zavodu za gozdove kot vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov. Rupnik se je vrnil k vodenju družbe Snežnik, ki ga je vlada kot svoj stvarni vložek prenesla na novoustanovljen SiDG. A dobro leto pozneje je odletel tudi z direktorskega položaja v Snežniku. 

Razrešil ga je njegov naslednik na mestu direktorja SiDG Ficko, ki je bil imenovan za direktorja SiDG leta 2017. Nadzorniki, ki jih je takrat vodil nekdanji glavni direktor Lesnine Pavel Brglez (DeSUS), so izbirali med štirimi kandidati, ki so prišli v ožji izbor. Med tistimi, ki so se potegovali za direktorsko mesto, je bil tudi sedanji glavni direktor Robert Tomazin, ki je v preteklosti prav tako vodil Snežnik in je hkrati avtor prvega osnutka gozdarske strategije iz leta 2014.

A Tomazin, ki je bil takrat še član SLS, danes SDS, ni bil imenovan, v času vlade s koalicijskimi partnericami SMC, SD in DeSUS je bil na presenečenje mnogih izbran Ficko. Takrat je bil član DeSUS (pred tem je bil tudi v LDS in Zares). Čeprav je bil pred imenovanjem za glavnega direktorja eno leto direktor za gozdarstvo na SiDG, so se ob njegovem imenovanju takoj pojavili pomisleki, saj da se ni nikoli ukvarjal z gozdno proizvodnjo in da nima v razpisu zahtevanih vodstvenih izkušenj.

Na SiDG je ostal tri leta, v tem času pa poskrbel kar za nekaj dvignjenih obrvi. Med drugim so mu očitali nakup službenih avtomobilov v vrednosti več kot 200.000 evrov, za kar ni pridobil potrebnega soglasja nadzornega sveta, načrtoval je nakup poslovne stavbe, ta investicija se je trikrat povečala na predvidenih šest milijonov evrov.

V času Fickovega vodenja SiDG so se v javnosti pojavili očitki o ogromnih količinah lesa, ki naj bi jih kradli iz državnih gozdov. Takratna ministrica Pivčeva je na to javno opozarjala v medijih, saj da so jo o tem opozarjali celo nadzorniki SiDG.

Po letu dni odslavljanja, takrat je nadzorni svet SiDG vodil Samo Mihelin, je na koncu Ficko iz SiDG odšel sam, hkrati z njim pa tudi finančna direktorica Darja Derganc. Odšla sta z odpravnino v višini šestih plač.

Odhod Ficka po zamenjavi v vodstvu stranke DeSUS 

Ficko je prestal prehod iz vlade Mira Cerarja v vlado Marjana Šarca, saj je v obeh vladah ostal minister in podpredsednik vlade Karl Erjavec, Fickov politični zaveznik. Prav Erjavcu naj bi šlo namreč največ zaslug za to, da je Ficko sploh postal prvi mož SiDG. Odhod Ficka se je zgodil nekaj mesecev po odhodu Erjavca z vrha stranke DeSUS. V času, ko je DeSUS vodil Erjavec, je bil Ficko vodja ljubljanskega pokrajinskega odbora stranke. Erjavec ga je tudi predlagal za generalnega sekretarja stranke. Erjavca je nasledila Pivčeva, ki pa ji je ljubljanski pokrajinski odbor prvi izrekel nezaupnico. Danes je Ficko v stranki SAB, kjer vodi strankin lokalni odbor v Kočevju.

Ob odhodu Ficka so nadzorniki SiDG pri revizorski hiši Ernst&Young naročili pregled poslovanja podjetja, ki je sicer po besedah Tomazina pokazal številne nepravilnosti oz. pomanjkljivosti v poslovanju družbe, a niso terjali kazenskega pregona nekdanjega vodstva.

V času odstavljanja Ficka je nadzorni svet SiDG vodil bivši pravnik na kmetijskem ministrstvu Mihelin, ki je Ficka do imenovanja direktorja na podlagi razpisa zamenjal kar sam. Mihelin naj bi želel obdržati eno od direktorskih mest, pri tem pa naj bi imel tudi podporo ministra Podgorška – takrat DeSUS, danes NSi, a se mu ni izšlo. A ne glede na to Mihelin ostaja povezan z državnimi gozdovi, danes je na ministrstvu vodja sektorja za pravno sistemske zadeve in spremljanje gospodarjenja z državnimi gozdovi.

Trenutno vodstvo SiDG iz SDS, NSi in DeSUS

Nadzorniki so namreč pod trenutno vlado (SDS, SMC, NSi s podporo poslancev DeSUS) za glavnega direktorja imenovali Tomazina. Upravo tvorita tudi Matjaž Juvančič, ki je poslovni direktor, in Andrej Janša kot finančni direktor, pred tem pa je bil praktično od začetka član nadzornega sveta družbe.

Tomazin je član SDS, nekdaj SLS, ima pa tako strokovne kot politične izkušnje. Njegova zadnja plača na čelu SiDG je znašala nekaj več kot 9.700 evrov bruto. Za vodenje SiDG se je potegoval že ob njegovi ustanovitvi. Od julija 2000 do septembra 2005 je bil direktor Snežnika. V tistem času se je znašel v osrednjih medijih, potem ko so ga neznanci napadli pred domom. Napad je povezoval z ukrepi, ki jih sprejel kot direktor Snežnika. Storilcev niso nikoli našli.

Nekaj časa je bil tudi v politiki. Med januarjem in marcem 2013 je bil generalni sekretar v kabinetu pri ministru za kmetijstvo in okolje Francu Bogoviču (SLS). Tomazin je bil v preteklosti tudi član SLS, pred 18 leti se je potegoval za položaj predsednika sveta SLS, leta 2014 je bil njihov kandidat za poslanca DZ, štiri leta pozneje pa je bil na listi SDS.

V času trenutne uprave je SiDG med drugim kupil stavbo, kjer bodo imeli glavni sedež. Odkupili so jo od podjetja Grča, gre pa za stavbo, ki so jo doslej najemali in jo bodo predvidoma do konca leta obnovili. Nakup in obnova bosta predvidoma trikrat nižja, kot pa bi stala gradnja poslovne stavbe po zamisli Ficka.

O Juvančiču (DeSUS) se ne ve veliko. Je član nadzornega odbora v Občini Litija, bil je član sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola, trenutno pa je član nadzornega sveta državnega stanovanjskega sklada.

Več je znanega o Andreju Janši. Pred prihodom na direktorsko mesto je bil nadzornik SiDG, v oktobru 2020 ga je SDH imenoval v nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), mesec za tem še za začasnega člana poslovodstva HSE, odgovornega za področje trgovanja in prodaje elektrike.

Janša sicer ni v sorodstvenem razmerju s trenutnim predsednikom vlade, je pa sin nekdanjega predsednika uprave Elektra Ljubljana Vincenca Janše. V letu 2004 je bil tudi sam zaposlen v Elektru Ljubljana. Iz podjetja je odšel, ko se je ugotovilo, da je v času zaposlitve pošiljal ponudbe za prodajo in dobavo električne energije, pod katere se je podpisoval kot direktor trženja električne energije družbe Električni finančni tim. Revizorji hiše Deloitte so kasneje potrdili, da je Janša kršil pogodbo o zaposlitvi z Elektrom Ljubljana.

Vrnimo se k prvemu direktorju SiDG. Potem ko je ostal brez službe na Snežniku – kot pravi sam, ga je odnesel Ficko – je terjal več deset tisoč evrov odškodnine. Na koncu so se pogodili, aprila lani pa se je po petih letih vrnil na SiDG in postal vodja novoustanovljene službe za kakovost in standarde. Pred tem se je potegoval za direktorsko mesto, na katerem je bil izbran Tomazin. V vmesnem času je bil v kabinetu ministra Boštjana Poklukarja, ko je vodil resor za notranje zadeve, leta 2018 je kandidiral na listi LMŠ.

Podgoršek: Obžalujem blatenje SiDG v preteklosti na podlagi govoric

Trenutni minister Podgoršek je v pogovoru za Dejstva ocenil, da menjave vodstev SiDG niso predstavljale bistvenih ovir za delovanje družbe, saj so nadzorniki dobro nadzirali delovanje družbe. "Sam družbo ocenjujem predvsem po dosežkih, ne pa po vodstvu. Na nek način me sama menjava vodstva niti ne moti, ker nenazadnje zaupamo nadzornikom, ki jih tudi postavljamo," je povedal.

Ali je šlo pri menjavi Ficka za politično motivirano odločitev, težko komentira. Je pa opozoril, da bi lahko kateri koli minister pred njim ob morebitnih informacijah o nepravilnostih delovanja SiDG naročil forenzični pregled poslovanja družbe. Za to se je tudi sam odločil kmalu po tem, ko je postal minister. S tem bi lahko namreč hitro, v nekaj mesecih prišli do relevantnih informacij, na podlagi katerih bi se lahko ustrezno odločali. 

Tako Podgoršek obžaluje, da forenzične preiskave niso naročili že njegovi predhodniki. "Predvsem obžalujem blatenje SiDG preko medijev z namenom predvsem blatenja poslovodstva. S tem negativno vplivamo na samo družbo, na njen status," pravi Podgoršek.

S trenutnim vodstvom SiDG je minister zadovoljen, pri čemer je izpostavil dobro poslovanje družbe v preteklem letu. "S tem vodstvom delujemo zelo usklajeno," je dejal.

Sistem političnega nastavljanja ali prekinjanja slabih praks?

Ko so leta 2016 ustanavljali SiDG v času vlade Mira Cerarja, je pretehtala odločitev, da pristojnost za imenovanje polovice nadzornikov novoustanovljenega državnega podjetja imenuje neposredno vlada, ne pa Slovenski državni holding (SDH), ki skrbi za kadrovanja nadzornikov v mnogih državnih družbah.

Židan, ki velja za političnega očeta državnega upravljanja z gozdovi v državni lasti in je bil takratni minister za kmetijstvo, danes pravi, da si je bolj želel bodisi imenovanja direktorja neposredno od ministra, kot ga poznajo na Bavarskem, bodisi popolne profesionalizacije imenovanja po sistemu, ki ga je pred leti želel vpeljati takratni predsednik vlade Borut Pahor. "Najslabše pa je, ko je vse zamaskirano – po eni strani se vsi izgovarjajo, da se odloča drugje, po drugi strani pa se v odločanje vsi želijo mešati." Zakon o upravljanju z državnimi gozdovi, kakršen je, pa je tudi posledica takratnih političnih sil v DZ.

Židan vidi odstavljanje Ficka na čelu SiDG kot borbo na plečih SiDG znotraj več struj ene politične stranke (DeSUS). Medtem pa razrešitev Oražma, ki ga je mimogrede na čelo zavoda za gozdove predlagal Židan, ocenjuje za še eno v nizu strokovno popolnoma neutemeljenih razrešitev.

In koliko ima politika vpliva na odločanje direktorja SiDG? Glavni direktor SiDG, ki družbo vodi od februarja 2021, Robert Tomazin trdi, da ga nima.  "Rekel bi, da aktualna politika ne vpliva na poslovne odločitve in jih lahko sprejemamo neobremenjeno," je dejal za Dejstva. Obstoječ sistem imenovanja se mu zdi sicer ustrezen, a "vprašanje, kako dobro se implementira v praksi. Morda je bil koncept vladanja v Rimu pred 2000 leti v redu, ampak ali se ga zlorablja, pa je druga zgodba".

Tudi trenutni prvi mož zavoda za gozdove Janez Logar pravi, da nanj politika nima vpliva. Političnih vplivov ne čuti in jih tudi ne bi nikomur dovolil. "Nikomur nisem politično odgovoren. Nisem član nobene politične stranke in nikomur nisem nič dolžan. Če to držo zavzameš že na začetku in je znana, potem s temi stvarmi ni nekih problemov," je povedal v pogovoru za Dejstva. Dejstvo pa je, da se je Logar že dvakrat, odkar vodi zavod, prijavil na razpis za direktorja, a ni bil izbran. Na razpis se namerava prijaviti tudi tretjič.

Sistemu, ko ima vlada pomemben vpliv na imenovanje direktorja državnega podjetja, je naklonjen državni svetnik Branko Tomažič. "Če imamo politično demokracijo, ima tista politična veja, ki pride na oblast, pravico do menjav," pravi. Sicer priznava, da lahko takšen način po eni strani prekinja strokovno kontinuiteto na vodstvenih mestih, po drugi strani pa se lahko prekinja slabo delo, saj so v preteklosti "nekateri SiDG vzeli za svoj kot nek fevd" za izčrpavanje oz. svoje posle.

Na ministrstvu za kmetijstvo menijo, da je sistem imenovanja direktorjev in nadzornikov ustrezen, zato ne vidijo razlogov za spremembe na tem področju.

Na zavodu za gozdove zadnja dva direktorja predčasno odšla, zdajšnji brez polnega mandata

Precej burno je bilo v zadnjih letih tudi na Zavodu za gozdove, ki je glavni načrtovalec gozdov za celotno Slovenijo. Že dobro leto zavod kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Janez Logar. Vmes sta se brez izbranega kandidata zaključila dva razpisa za direktorja zavoda. Vlada je zato Logarju podaljšala vedejevstvo do septembra. Preden je prišel na vodilno funkcijo v Ljubljani, je bil vodja območne enote Kranj na Zavodu za gozdove Slovenije, na zavodu dela skoraj 28 let.

Logar je položaj zasedel, potem ko je vlada razrešila Oražma, ki je vodenje zavoda prevzel decembra 2013. Drugega mandata, ki bi ga moral končati letos, ni dokončal zaradi predčasne razrešitve na predlog Pivčeve. Oražem je še danes zaposlen na zavodu kot vodja postojnske krajevne enote.

Pivčeva je namreč pred tem v javnosti opozarjala na nekatere očitke Oražmu, med drugim obtožbe glede mobinga nad zaposlenimi, zlorabe položaja, nezakonita izplačevanja povečanih obsegov dela in nadurnega dela, sporna zaposlovanja. Izpostavljeni so bili npr. tudi poročilo protikorupcijske komisije, da je Oražem zaposlil osebo, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, pa domnevni sporni posli med zavodom in SiDG, kjer je bil Oražem predsednik strokovnega sveta.

Nekdanja kmetijska ministrica naj bi vladi že leta 2018, po izteku prvega mandata Oražmu, predlagala, naj nov mandat vodenja zavoda za gozdove dajo vodji ljubljanske območne enote zavoda za varstvo narave Gregorju Danevu. A je morala na pritisk takratnih koalicijskih partnerjev njegovo kandidaturo umakniti, vlada pa je takrat Oražmu podaljšala mandat za štiri leta.

Na pojasnila Pivčeve na konkretna vprašanja glede njene vloge pri omenjenih zamenjavah še čakamo.

Tudi Oražmov predhodnik Ivo Trošt, ki ga je imenovala vlada leta 2012 na predlog takratnega ministra Bogoviča, je moral predhodno zapustiti svoj položaj. Vlada Alenke Bratušek ga je leta 2013 na predlog Bogovičevega naslednika na ministrskem mestu Židana krivdno razrešila s položaja, potem ko je zavodu zaradi zmanjšanja sredstev zmanjkalo denarja za delo na terenu – gozdarjem je celo zmanjkalo bencina in rdeče barve za označevanje drevja, primernega za posek. Trošt je takrat sprožil upravni spor, zadeva je zdaj na ustavnem sodišču. Vmes se je Trošt zaposlil na SiDG, kjer je vodja gozdarskega sektorja.