Stalno predstavništvo v Bruslju ne razume, kaj je lobiranje
Manjša je država, več mora vložiti v lobiranje, izpostavlja Mihael Cigler, predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije, ki v Bruslju od leta 2004 deluje kot registriran lobist. In dodaja, za državo, ki ima enega komisarja in odslej devet evropskih poslancev se ve, da velikega vpliva brez lobiranja ne more imeti. Je pa lahko dobra v okviru posameznih zadev v Svetu ministrov. "Problem Slovenije je, da stalno predstavništvo v Bruslju ne razume, kaj je lobiranje, in menijo, da to počnejo. V bistvu so zgolj kretničarji. Našim podjetjem in interesnim organizacijam zgolj servisirajo informacije."
Po objavi članka so se odzvali s Stalnega predstavništva Republike Slovenije: "Na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju predstavljamo in zastopamo interese naše države pri Evropski uniji. Prizadevamo si, da interese Slovenije, njenih državljanov in pravnih oseb kar najbolj vključimo v pravne akte in druge aktivnosti EU ter da imajo Slovenija in njeni državljani tako v okviru EU kar največ koristi, je pojasnila uradna govorka Špela Horjak.
"Zadnji primer uspešnega zastopanja interesov Slovenije s strani Stalnega Predstavništva je spremembra evropske zakonodaje na področju označevanja mešanic medu, ko so bila ravno na pobudo Slovenije sprejeta novo pravila, ki bodo zagotavljala, da bodo potrošniku medu na evropskem trgu natančno vedeli iz katerih držav mešanica medu prihaja, Evropska komisija pa bo morala še poostriti sistem spremljanja kakovosti in sledljivosti medu. Sprememba prinaša koristi ne samo potrošnikom temveč tudi evropskim, tudi slovenskim, čebelarjem, ki ne bodo več žrtve nelojalne konkurence nekvalitenih medenih proizvodov na evropskem trgu."
Še ni dovolj učnih ur?
Nekatera ministrstva in tudi večje institucije zelo dobro razumejo pomen lobiranja, izpostavlja doc. dr. Draško Veselinovič, predsednik upravnega odbora Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SBRA). A še vedno so možnosti za izboljšave. "Pridejo k meni eni glavnih v Sloveniji z določenega področja in pravijo, da je določena EU regulativa za njih zelo omejujoča in tudi nepravična. Razložim jim, kako bi mi delovali, kakšne postopke bi lahko sprožili, da skušamo doseči spremembe. Povem pa, da zadeva lahko traja tudi leto dni. Gre sicer za zelo pomembno zadevo za njih in za bogato podjetje. Ko povem, da bo tu nekaj stroškov, si premislijo. Pa ne, da bi najeli drugega, ampak se jim dejansko zdi škoda vložka." Pri drugih državah Veselinovič ne opazi teh anomalij, ker vedo, da so nekatere aktivnosti pač nujne in da je treba v njih kar nekaj vložiti. "Moti me, da npr. naši sosedje Hrvati to dosti bolje razumejo in da nas v skoraj vseh spornih mednarodnih zadevah premagajo. Je že res, da naj bi bila pravica na svetu, a jo je vedno treba tudi podkrepiti. Kaj se ni dovolj teh učnih ur?"
Včasih se kakšna manjša država (npr. Ciper, Malta) izrazito aktivira, ko gre za kakšen njihov izrazit interes, dodaja Veselinovič. "Slovenija se je npr. pri teranu izrazito aktivirala, ko je problem že eskaliral. Škoda, da nas niso prej zaprosili za pomoč, pa tudi kasneje, ko smo odkrili napačne oznake hrvaškega terana na steklenicah v trgovinah v Bruslju, ni bilo reakcije s strani ustreznih državnih organov v Sloveniji, ko smo jih o tem obvestili."
Vsi so nas prehiteli pri zelenem prehodu
V primerjavi z drugimi državami, tako Cigler, smo malo manj aktivni, ker zgolj spremljamo zadeve, ki so sicer izjemno pomembne oziroma nujne za EU in Slovenijo. "Denimo glede zelenega prehoda, vodik je energent prihodnosti, kjer se veliko vlaga s strani EU. Tudi v novem mandatu EU bo eno izmed najpomembnejših področij. Slovenija še vedno nima nacionalne strategije za razvoj vodika, ki se od nje zahteva, da se lahko začne črpati evropska sredstva. Tako smo zabredli, da smo zadnji v EU kako pristopamo do tega vprašanja in podjetja zamujajo priložnosti za dostop do veliko sredstev. Ena vodikova dolina, in en projekt ni dovolj. Tu so nas prehiteli vsi. Hrvati imajo že tretjo strategijo, ki mora biti usklajena z Evropsko komisijo."
Uradno 12.600, neuradno še enkrat več?
Evropski parlament, Svet Evropske unije in Evropska komisija imajo od leta 2011 skupni register za preglednost, v kateri so navedeni zastopniki interesov (organizacije, formalne ali neformalne skupine, združenja ali mreže, samozaposlene osebe), ki želijo vplivati na oblikovanje ali izvajanje politike in zakonodaje EU. Trenutno je - številka se dnevno spreminja - registriranih 12.638 lobistov. Z boljšim preverjanjem upravičenosti se je skupno število registriranih znatno zmanjšalo, in sicer s 13.366 leta 2021 na 12.425 ob koncu leta 2022.
"Če te v registru ni, ne moreš lobirati. Sestankov na Evropski komisiji in Evropskem parlamentu ne dobiš, nihče te ne bo sprejel, ne moreš ničesar. Pravila so postala izjemno stroga," pojasnjuje Cigler. Cigler je delal na različnih področjih, predvsem pa zdravje, IT, energetika, prehrana in varnost, regulative s področja kemije – REACH itd. Večinoma ima tuje stranke.
Koliko je neuradnih lobistov, obstajajo različne ocene, pojasnjuje Veselinovič. "Naj bi jih bilo najmanj še enkrat več. Po nekaterih ocenah celo okrog 30.000. Pravne pisarne praviloma niso štete med takšne institucije, a so z aktivnostmi lahko zastopnice marsikaterih interesov. Gospodarsko predstavništvo nekega podjetja, ki je v Bruslju zaradi izvoza svojih izdelkov v Belgijo ali Benelux, lahko počne tudi kaj drugega v smislu zastopanja določenih interesov."
V registru 53 slovenskih organizacij
V registru za preglednost je 53 slovenskih organizacij. Za primerjavo: iz Hrvaške jih je 64, največ jih prihaja iz Belgije – 3460 in Nemčije 1770. Že 25 let v Bruslju deluje Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SBRA), ki ga vodi Draško Veselinovič in predstavlja vzporedni kanal delovanja v Bruslju. Prvi in uradni kanal so ministrstva, državne agencije, ambasada in stalno predstavništvo Slovenije v Bruslju. "Zelo pomembno je imeti vzporedni kanal delovanja, ki mora biti čim bolj informiran, dobro pozicioniran in redno uporabljen. Tako se optimalno naslavlja različne probleme, stališča, ki se jih hoče lansirati, ipd."
Največ aktivnosti izvajajo na področju nepovratnih evropskih sredstev, vstopajo v EU projekte kot partner, organizirajo tudi različne konference, kjer predstavljajo slovenske subjekte (ministrstva, institute, univerze, velika in mala podjetja, mesta oz. občine ipd.) in/ali različne možnosti koriščenja evropskih skladov nepovratnega denarja. Po potrebi za svoje člane in druge interesente zastopajo tudi legitimna stališča/interese v Bruslju nasproti evropskim institucijam.
Sicer izraza lobiranje ne uporabljajo, pojasnjuje Veselinovič. "Če nekdo meni, da je npr. neka evropska regulativa, ki se pripravlja, neživljenjska, ali pa v nekem delu morda celo diskriminatorna npr. nasproti manjšim državam ali manjšim gospodarskim subjektom, se verjetno moramo vsi strinjati, da je prav, da se na to strokovno, seveda legitimno ter na legalne načine (strokovni dopisi, obrazložitev stališč, organizacija strokovne razprave, konference, sestanka pri viru, ipd.) opozori." Po besedah Veselinoviča je SBRA v Bruslju prepoznavna. "Z vztrajnim in strokovnim delovanjem se da marsikaj doseči, dostikrat pa je potrebno narediti tudi kakšen kompromis. Ko kdo odpira novo predstavništvo v Bruslju (tudi iz razvitih zahodnih držav), pride k nam po nasvet."
Med slovenskimi podjetji, združenji, inštituti, ki so v registru, je tudi nevladna organizacija Umanotera. "A za razliko od interesnih skupin, ki lobirajo za svoje interese, Umanotera deluje v interesu javnosti – imamo namreč tudi status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja (ki ga podeljuje ministrstvo, pristojno za okolje)," pojasnjuje direktorica Gaja Brecelj. Interese javnosti zagovarjajo na področjih trajnostnega razvoja, okolja, podnebja, narave.
Kristjan Verbič, predsednik Vseslovenskega združenje malih deležnikov (VZMD) pojasnjuje, da je neobhodno, da je VZMD prijavljen v registru, kajti delujejo tudi v mednarodnem okolju in so člani mednarodnih krovnih organizacij "Naše združenje namreč sproža daleč največ postopkov za zaščito pravic manjšinskih delničarjev v Sloveniji (v zadnjem obdobju tudi deležnikov in potrošnikov nasploh), zaradi česar imamo bogate izkušnje ter številne predloge za izboljšanje zakonodaje (tudi na ravni evropske regulative, smernic in direktiv), podzakonskih aktov, uredb, pravilnikov, statutov ipd. Posledično naši komentarji in predlogi, skupaj s prispevki predstavnikov iz drugih držav, pogosto postanejo tudi del skupnih/širših priporočil, ki jih pri oblikovanju in sprejemanju odločitev lahko upoštevajo odločevalci na ravni EU oz. posamezne države ipd."
V Povodu, zavodu za kulturo in razvoj mednarodnih odnosov v kulturi, direktor Robert Križanič pojasnjuje, da je registracija obvezna za komunikacijo z višjimi uradniki v Evropski komisiji. "Imamo lažji dostop, ali da sploh imamo dostop do nekaterih organov komisije. Na ta način pa smo tudi mi prepoznani kot relevantna institucija na svojem področju." Delujejo kot zagovorniki na področju civilne družbe. Izvajajo projekte, pripravljajo dokumentacijo, raziskave in priporočila za odločevalce. S posameznimi evropskimi komisarji in njihovimi kabineti organizirajo dogodke, kjer so oni govorniki, ali skupne posvete.
Katere države so najbolj vplivne?
Veselinovič ocenjuje, da smo glede na svojo velikost in koliko vlagamo v to, celo relativno uspešni, da pa bi lahko bili bistveno bolj vplivni ob razumevanju prej povedanega in boljši organizaciji naše državotvornosti. Ne glede na to, pa beležimo številne dobre rezultate tako država, kot tudi nekatera mesta, univerze, inštituti ter tudi podjetja.
Države, kot so Nemčija, Francija, Irska, Poljska, Češka, Luksembur, Belgija, Nizozemska, Italija, tudi Hrvaška, so najbolj vplivne, ocenjuje Cigler. In tiste, ki so vplivne zaradi številčnosti evropskih poslancev in imajo svoje predstavnike v evropskih institucijah in agencijah.
Najbolj vplivne, sistematične in dobro organizirane so praviloma največje države, ker imajo kapacitete, dolgo tradicijo državotvornosti in s tem tudi dobro razumevanje tovrstnega delovanja in uveljavljanja svojih interesov ter imajo seveda posledično praviloma dovolj denarja, dodaja Veselinovič. "Močne so tudi nekatere večje evropske regije kot npr. Lombardija, Baden-Württemberg, ipd. Zanimivo, da so po Brexitu postali v Bruslju dosti bolj aktivni Britanci." Poleg večjih držav, pa imajo velik vpliv tudi multinacionalke.
Trenutno ima osem držav članic (Nemčija, Irska, Grčija, Francija, Litva, Avstrija, Poljska in Slovenija) sisteme za obvezno registracijo lobistov, štiri (Belgija, Italija, Nizozemska in Romunija) pa sisteme za prostovoljno registracijo. Zunaj EU so sisteme za obvezno registracijo lobistov vzpostavile tudi Kanada in ZDA.
Veselinovič poudarja, da so Italijani zelo spretni in zviti, a prek dobrih odnosov, ki jih imajo z njihovimi ljudmi v Bruslju, tudi radi kdaj kaj pomagajo, če ne gre proti njihovim interesom. Podobno ali se bolj Španci. "Nizozemci dosežejo veliko večino stvari, ki se jih lotijo. Francozi so razred zase, tako se tudi obnašajo, povsod jih je veliko in so zelo vplivni, tu so še "njihovi" Valonci v Belgiji. Podobno Nemci."
Moraš biti prisoten
Po besedah Ciglerja je važno, da si prisoten kot država ali klient v času, ko se zakonodaja na področju EU začne ustvarjati. "Ko ta pride na dnevni red in se implementira v domačo zakonodajo, je prepozno. Potem si zgolj nek opazovalec. In nimaš več vpliva."
Koristi od lobiranja v Bruslju so velike, dodaja Cigler, če se država, lokalne skupnosti, industrija zavedajo, da se sprejemajo direktive/regulative, ki bodo imele v prihodnosti neposreden vpliv na domači trg. Bruselj je poleg Washingtona glede lobiranje drugi največji center. In prav sistem odločanja na ravni Bruslja je vzpostavljen v izkazovanje interesov in lobiranje vpletenih. "Ker je Bruselj administrativno srce EU, kjer se sprejemajo vse direktive in regulative na ravni EU za enotni in notranji trg, je mesto, kjer imajo vse države, tudi zunaj EU, iz vseh kontinentov svoje lobistične oziroma interesne pisarne na različnih področjih."
Lobistični stiki lahko register zaobidejo
Evropsko računsko sodišče v poročilu o lobiranju pri institucijah EU opozarja, da ima sistem za preglednost vrzeli, saj lahko lobistični stiki register zaobidejo. Revizorji izpostavljajo, da morajo biti lobisti registrirani samo za sestanke z uslužbenci na najvišjih položajih in da je treba poročati zgolj o vnaprej načrtovanih sestankih. Spontanih sestankov, nenačrtovanih telefonskih klicev in elektronske pošte ni treba uradno evidentirati, za sestanke z uslužbenci, ki so podrejeni generalnemu direktorju, torej večina zaposlenih, pa se lobistom ni treba registrirati.
Verjetno ima računsko sodišče prav, tako Veselinovič, a težko je vse nadzorovati. Slovenci na pozicijah v evropskih institucijah se praviloma precej držijo pravil glede širjenja informacij, včasih jih je lažje dobiti od kolegov Italijanov ali Špancev ali celo Dancev, ki znajo pomagati. "V register se npr. ni potrebno registrirati cerkvi oz. verskim skupnostim ter ambasadam oz. stalnim predstavništvom držav. Že tu je luknja. Cerkev je zelo vplivna. Drugače pa bi bil register lahko morda bolj natančen z več podatki in tudi to bi že lahko izboljšalo preglednost."
Glede na zadnjo afero Qatar je Evropska komisija in institucije te vrzeli odpravili, pojasnjuje Cigler. "Sedaj je birokracije pri registriranju lobista veliko. In sprejela je tudi ogromno pravil za zaposlene v teh institucijah. Izjemno težko je lobirati mimo registra, kajti to je kaznivo, poleg tega pa so tudi zaposleni v javnem sektorju EU pod drobnogledi Olafa in morebitne korupcije"
Največ lobističnih srečanj prijavila Irena Joveva
Vsi slovenski poslanci v Bruslju so do zdaj sprejeli lobiste. Največ srečanj z lobisti je prijavila Irena Joveva, od julija 2019 jih je imela 166. Sledita Franc Bogovič - v dveh letih je prijavil 129 srečanj in Milan Brglez 121. Na drugi strani slovenskih evropskih poslancev sta Romana Tomc in Ljudmila Novak, slednja je prijavila osem srečanj, Tomc pa 13.
Leta zanemarjali lobiranje
Po mnenju Ciglerja smo leta in leta zanemarjali in demonizirali lobiranje v domači državi. Domača podjetja, nevladne organizacije, niti naša vlada in lokalne skupnosti sploh ne prepoznajo in vedo kakšne pozitivne učinke ima lobist in lobiranje za njih v Bruslju, da so lahko legitimno prisotni v odločevalskem sistemu sprejemanja zakonodaje na ravni EU. "Vse vlade do sedaj, vključno z Golobovo vlado, so to področje zanemarjale. In vse se dogaja na domačem parketu s korupcijskimi aferami, izogibanju registra lobistov in neupoštevanju pravil. Seveda je prispevala tudi partnerka Goloba Gabrova, ki je včasih bila v registru, čeprav je zgolj bila na papirju kot influencerka, ki z lobiranjem nima veze, pa vendar s svojim direktnim vplivom in s prisotnostjo na vladi kot bivša lobistka registra in sedaj kot 'aktivistka – influencerka' vzbuja veliko dvomov. Nismo pa lobisti Tina Gaber, in gre za resno delo in področja, ki so izjemno strokovna."
Mačehovski odnos do lobiranja
Lani so organizirali svetovno konferenco PACE lobistov v Sloveniji pod pokroviteljstvom Državnega zbora, tako Cigler, kjer je bilo ugotovljeno, da mora Slovenija nadgraditi svojo zakonodajo, da zaostaja za drugimi državami, da se zakonodaja ne izvaja v praksi in da ima do lobiranja mačehovski odnos. "Kako uspevati v tujini pri lobiranju, je velikokrat odvisno od pogojev in razumevanja o lobiranju v domači zakonodaji. Žalostno pa je, da smo prav v domači državi lobisti prevzeli borbo proti korupciji."
KOMENTARJI (126)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.