Slovenci jemo madžarsko, Italijani kupujejo slovensko

Na povprečni kmetiji danes obdelujejo 7 hektarjev zemlje, kar je pol hektarja več kot leta 2003, kljub temu pa slovenske kmetije po velikosti še vedno ne morejo konkurirati velikim evropskim obratom, saj je povprečna kmetija v EU več kot dvakrat večja od slovenske – meri dobrih 15 hektarjev. Slovenske kmetije posledično ne morejo konkurirati niti po količini pridelave in s tem stroškom na posamezno enoto kmetijskega proizvoda. Novih površin, primernih za kmetovanje, pa v Sloveniji ni veliko, zato je za povečanje velikosti kmetij, kot pojasnjujejo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), nujno tudi opuščanje kmetovanja, da primerne obdelovalne površine lahko kupijo oziroma najamejo večji kmetje.

Eden največjih izzivov zadnjega desetletja je izguba uporabnih kmetijskih zemljišč. V 13 letih smo izgubili dobrih 31.000 hektarjev, od tega več kot 20.000 hektarjev zaradi izgradnje infrastrukture in pozidave. Na KGZS so prepričani, da "če je za avtoceste in daljnovode ta izguba nujno zlo, pri pozidavi ne bi smelo biti tako", zato varovanje najboljših kmetijskih zemljišč ocenjujejo za neučinkovito.

V Sloveniji kar 75 odstotkov uporabnih kmetijskih zemljišč predstavljajo območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Večina med njimi se nahaja v hribih ali celo gorah, kjer je zaradi višje nadmorske višine skrajšana vegetacijska doba rastlin, kmetje pa morajo za obdelavo takih površin imeti specializirano mehanizacijo, ki je praviloma bistveno dražja. Zaradi višjih stroškov obdelave pa so višje tudi cene pridelkov oziroma izdelkov, za ohranjanje kmetovanja in življenja v težje dostopnih in podnebno manj ugodnih legah so zato ključnega pomena evropska sredstva.

Vsak državljan EU za kmetijstvo prispeva 30 centov na dan

Kmetijstvu je namenjenega skoraj 40 odstotkov celotnega proračuna EU in je edini sektor, ki se v celoti financira iz proračuna EU. 28 članic si bo tako letos razdelilo približno 60 milijard evrov. In koliko dobijo slovenski kmetje?

Leto 2015 je prineslo precejšnje spremembe v kmetijski politiki. Izvajati se je začela reforma neposrednih plačil, iz katere bo samo v finančni perspektivi 2014–2020 Slovenija prejela 953 milijonov evrov.

Kmetije imajo poleg tega možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih.

Za enako obdobje je bil potrjen tudi Program za razvoj podeželja (PRP), ki daje večji poudarek prenosu znanja, skrajšanju dobavnih verig, trženju in kakovosti lokalnih proizvodov in ukrepom, kot sta sanacija gozdov in skrb za dobrobit živali. Za vse to bo Slovenija v sedmih letih prejela 1,107 milijarde evrov, od tega 838 evropskih milijonov, preostalih 25 odstotkov sredstev pa bo prispeval proračun RS.

Za tržne ukrepe še dodatnih 7 milijonov letno

V triletnem programskem obdobju 2017–2019 bodo slovenski čebelarji na leto prejeli 765.628 evrov. Od tega 50 odstotkov predstavljajo evropska, preostalih 50 odstotkov pa nacionalna sredstva. Z milijonom evrov za posamezno šolsko leto EU podpira tudi šolsko shemo. Še petkrat več pa EU vsako leto odšteje za ukrepe v vinskem sektorju. 5.045.000 evrov letno prejmejo slovenski vinogradniki za prestrukturiranje vinogradov in promocijo slovenskih vinarjev.

Po desetih letih 35 milijonov manj subvencij

Podatki kmetijskega ministrstva razkrivajo, da so slovenski kmetje lani prejeli za slabih 35 milijonov evrov manj subvencij kot pred desetimi leti. Poleg tega se je za dobrih 20 odstotkov zmanjšal tudi delež, ki ga za subvencije nameni država.

Ena od največjih kritik trenutne Skupne kmetijske politike je namreč dejstvo, da 80 odstotkov sredstev prejme približno 20 odstotkov največjih kmetij. Evropska komisija zato v prihodnje predlaga omejitev neposrednih plačil na največ 60.000 evrov na kmetijo. Prihranki, ki jih taka omejitev prinaša, pa bi se prerazporedili na manjše kmete, ki so, kot pravi komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan, "srčni del Evrope".

Na 'nepravično' razporeditev subvencij so opozorili tudi v Združenju podeželske mladine, kjer so prepričani, da bi te morale biti namenjene kmetijam in ne podjetjem. Podatki Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) namreč kažejo, da med desetimi prejemniki najvišjih subvencij ni niti ene kmetije.  

Največji primanjkljaj pri zelenjavi, krompirju in žitih

Slovenija se tradicionalno uvršča med neto uvoznice hrane, uvoz kmetijskih proizvodov se je v obdobju od 2004 do 2013 povečal za 6 odstotkov (z 897.000 na 955.000 ton), saj z domačo proizvodnjo ne zadostimo potrebam po kmetijskih proizvodih. Nizko stopnjo samooskrbe imamo predvsem pri zelenjavi, sadju, žitu in prašičjem mesu, stalni presežki pri samooskrbi se v zadnjem desetletju pojavljajo le pri perutninskem mesu, v posameznih letih so se pojavili tudi pri govejem in konjskem mesu.

Po ocenah Statističnega urada je bilo leta 2013 v Sloveniji 40 odstotkov hrane domačega, slovenskega izvora, preostalih 60 odstotkov pa smo uvozili. Največ, kar 37 odstotkov oziroma 560.000 ton hrane, je prišlo iz sosednjih držav.

Povečal pa se je tudi izvoz kmetijskih proizvodov iz Slovenije, največ tradicionalno izvozimo v vse tri sosednje države. V obdobju 2004–2013 smo tako izvozili 295.000 ton, kar je v primerjavi z letom 2004, ko smo izvozili 72.700 ton, štirikrat več. Najizraziteje se je, kljub lastnemu primanjkljaju, povečal izvoz žit. V letu 2013 smo jih izvozili 171.000 ton, precej več smo kljub primanjkljaju izvozili tudi zelenjave, v letu 2013 14.000 ton, istega leta smo izvozili tudi 54.000 ton sladkorja in 8.200 ton krompirja.

Živinoreja ostaja najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva

Kar 87 odstotkov vseh, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, se ukvarja z živinorejo. Po vstopu v EU je največji napredek viden v prireji kravjega mleka. Število kmetij, ki oddajajo mleko, se je v zadnjem desetletju sicer zmanjšalo za tretjino, vendar je ob tem število krav ostalo enako, le da so se črede na kmetijah povečale.

V prašičereji se je samooskrba v zadnjem desetletju praktično prepolovila in danes znaša okoli 40 odstotkov. Nizka samooskrba s prašičjim mesom je po besedah Kmetijsko gozdarske zbornice posledica ureditve prašičerejskega sektorja v preteklosti, ko je ta temeljil na večjih farmah in kmetijskih podjetjih, tako imenovana kmečka reja pa ni bila konkurenčna. Z zapiranjem večjih prašičerejskih obratov v Sloveniji pa so se ta razmerja spremenila. Že zaradi nizkega števila plemenskih svinj je v Sloveniji rojenih malo prašičev, zaradi česar so cene prašičev pri nas pod močnim vplivom cen na evropskem trgu. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo so bile do leta 2014 povprečne odkupne cene prašičev v Sloveniji za okoli 2 odstotka nižje kot v Avstriji.

V Zvezi slovenske podeželske mladine mladi kmetje opozarjajo, da se je stanje slovenske prašičereje po vstopu v EU še poslabšalo. "Usodni položaj v slovenski prašičereji je posledica negativnih učinkov globalizacije, ki spodbuja obstoj nelojalne konkurence iz članic EU, kjer morajo rejci tekmovati z velikimi podjetji, ki izkoriščajo ekonomijo obsega, odlično infrastrukturo in finančno podporo držav. Slovenski rejci pa imajo proti njim vedno manjšo pogajalsko moč, zato državo pozivajo, da stori vse za ohranitev prašičereje v Sloveniji s subvencijami za ohranitev minimalnega staleža plemenskih svinj in z rejskim znanjem."

Najmanj njiv, a največ traktorjev

Med kmetijskimi gospodarstvi je bilo leta 2016 v Sloveniji 69.671 družinskih kmetij in 231 kmetijskih podjetij. Povprečna starost gospodarja oziroma upravitelja kmetije je 57 let, kar je skoraj 7 let več od povprečne starosti polnoletnega prebivalca. S podobnimi izzivi se soočajo tudi drugod; v EU je kar 4,5 milijona kmetov starejših od 65 let, mlajših od 35 let je le 6 odstotkov oziroma približno 720 tisoč kmetov.

Vsak dvajseti Slovenec ima doma traktor, kar nas uvršča v sam svetovni vrh. Po drugi strani pa imamo v primerjavi z drugimi evropskimi državami najmanj njiv in vrtov na prebivalca, le 830 kvadratnih metrov. Bruto dodana vrednost v kmetijstvu je leta 2017 znašala 439 milijonov evrov oziroma en odstotek skupnega bruto domačega proizvoda, denimo, v EU živilstvo in kmetijska industrija skupaj predstavljata 6 odstotkov BDP.

Kmetijstvo niso samo pridelki

Slovenski kmetje lahko evropskim konkurirajo s kakovostjo pridelane hrane, ki je pri nas na visoki ravni. Tako so prepričani v Kmetijsko gozdarski zbornici. Poleg tega ima kmetijstvo velik pomen za ohranjanje poseljenosti podeželja, obdelanosti kmetijske krajine in ohranjanje biodiverzitete ter okolja v Sloveniji. Da bi slovenski kmetje živeli bolje, bi morali v prihodnje več pozornosti nameniti ekonomiki pridelave in prireje, bolj učinkovitemu upravljanju s tveganji, sodobnim tehnološkim trendom, razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in večji digitalizaciji kmetijstva.