Šrotu delež glasov pada

Bojan Šrot je doslej vselej zmagal v prvem krogu. Sandi Sendelbah je dejal, da "smo veseli tega trenda, ki se dogaja v zadnjih letih, na zadnjih volitvah, da njegov odstotek pada". 

Na zadnjih volitvah leta 2018 je Šrot zmagal s 56,42 odstotki, na volitvah leta 2014 je prejel 68,86 odstotkov glasov, štiri leta pred tem 67,63 odstotkov, leta 2006 78,44 odstotkov in pred dvajsetimi leti 57,7 odstotkov. 

Izjava Sendelbaha torej drži, Šrot je na zadnjih volitvah dobil najmanjši delež glasov v zadnjih 20 letih.

Najnižja udeležba med mestnimi občinami v Celju?

Sandi Sendelbah je zatrdil, da je bila "leta 2018 najnižja udeležba med mestnimi občinami v Celju. Edina udeležba pod 40 odstotkov."

Na zadnjih volitvah je bila udeležba v Celju 39,71-odstotna in to je bila najnižja udeležba v prvem krogu lokalnih volitev mestnih občin. Bila je tudi edina manj kot 40-odstotna udeležba. 

A če pogledamo oba kroga volitev, je bila najnižja v Kranju – 36,02-odstotna – v drugem krogu. 

Črpanje evropskih sredstev

Uroš Lesjak meni, da delo celjskega župana Bojana Šrota ni učinkovito. Če bi bilo, "potem mesto Celje ne bi bilo na zadnjem oziroma predzadnjem mestu po pridobivanju evropskih sredstev."

Celje je med leti 2014–2021 počrpalo 11.285.528 evrov evropskih sredstev, kažejo podatki ministrstva za finance. Pri tem se je med 212 občinami Celje uvrstilo na 22. mesto, torej v zgornji del občin, ki so boljše črpala evropska sredstva. In med mestnimi občinami? Celje pade na 10. mesto, manj sta počrpali le mestni občini Murska Sobota (10.784.808 evrov) in Ptuj (10.191.719). 

Celjska občina med najbolj zadolženimi

Kandidati Bojan Šrot, Uroš Lesjak in Matija Kovač so navajali podatke o zadolženosti. Lesjak je dejal, da se je "dolg mestne občine Celje od leta 2017 do 2021 podvojil, torej s 499 evrov na 913 evrov."  

Glede na končne podatke ministrstva za finance je dolg na prebivalca v Celju konec leta 2021 znašal 912, ne 913. Drži pa, da je dolg leta 2017 znašal 499 evrov in se je skoraj podvojil.

Po podatkih Kovača, ki se sklicuje na ministrstvo, je Celje zadolženo za 919 evrov. "Uvršča nas v vrh med najbolj zadolženimi." Kot rečeno, končni podatki ministrstva kažejo, da je Celje zadolženo za 912. Drži pa, da je Celje med najbolj zadolženimi občinami na prebivalca. Uvršča se na 10. mesto med občinami in za Ljubljano na drugo mesto med mestnimi.  

Šrot je dejal, da je na dan 31. 10. 2022 občina Celje zadolžena za 703,7 evrov na prebivalca, če ne upoštevamo občinskih javnih zavodov. Ker ti podatki niso javno dostopni, smo vprašanje poslali na občino. Ali podatek drži, bomo objavili takoj, ko odgovor dobimo. 

Šrot pravi, da kar nas more vse skrbeti, "ni dolg na posameznega občana, ampak dolg, ki ga dolgujem kot državljan, ta dolg je približno 22 tisoč evrov." Po podatkih ministrstva za finance je dolg države leta 2021 znašal 38.877 milijonov evrov, kar pomeni, da dolg na prebivalca znaša 18.980 evrov.

Se občani res izseljujejo iz Celja?

Matija Kovač je navedel podatek, da se je iz Celja v zadnjih štirih letih izselilo 1800 prebivalcev, mesečne bruto povprečne plače v občini pa so med nižjimi v državi.

Celje se po številu prebivalcev med slovenskimi občinami uvršča na 5. mesto. Število tistih, ki so se iz občine odselili, je v zadnjih dveh letih višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. Selitveni prirast na 1000 prebivalcev je bil tako 2021 (-4,3)  kot leta 2020 negativen (-6,8). 

Glede na podatke Sursa je v mestni občini Celje leta 2022 živelo 698 prebivalcev manj kot leta 2018. Če se osredotočimo izključno na mesto Celje, se je število prebivalcev v štirih letih zmanjšalo za 837.

Povprečna bruto mesečna plača v letu 2021 je v Celju znašala 1904,35 evra, na ravni države pa 1969,59 evra, kar pomeni, da so celjske plače pod slovenskim povprečjem. Med 212 občinami se Celje glede na višino bruto plače uvršča na 36. mesto. Med mestnimi občinami sicer kotira slabše, nižjo plačo imajo le prebivalci Maribora, Velenja, Ptuja in Slovenj Gradca. 

Bojan Šrot je navedel, da je populacija mladih meščanov, starih med 15 in 29 let, od leta 2016 stabilna, in sicer okoli 6500. 

Leta 2016 je v Mestni občini Celje živelo 7033 mladih, starih med 15 in 29 let, leto kasneje pa 6891. Leta 2018 se je nato znižalo na 6699, v naslednjih letih pa je ostalo bolj kot ne stabilno. V letošnjem letu po podatkih Sursa v Celju živi 6643 meščanov v tej starostni kategoriji. 

Podatki izključno za mesto Celje pa kažejo – z izjemo leta 2022 – na trend postopnega, a rahlega upadanja prebivalcev v tej starostni kategoriji. Leta 2016 je denimo v mestu bivalo 5372 mladih, starih med 15 in 29 let, leta 2021 pa 4996. 

Število izdanih gradbenih dovoljenj 

Kovač je dejal, da podatki za zadnja štiri leta kažejo, da je bilo v Mestni občini Celje na 1000 prebivalcev izdanih trikrat manj gradbenih dovoljenj kot v Mestni občini Novo mesto ali Slovenj Gradec. "Torej 1,48 dovoljenja na 1000 prebivalcev na leto". 

V letu 2021 je bilo v Celju izdano 1,1 gradbeno dovoljenje na 1000 prebivalcev. Manj gradbenih dovoljenj kot v Celju so izdali le še v 16 slovenskih občinah. Največ jih je bilo izdanih v Cerkvenjaku (17,3 na 1000 prebivalcev). 

Drži, da se je Celje v primerjavi z Novim mestom oz. Slovenj Gradcem izkazalo bistveno slabše. V prvem so izdali 4,2 gradbenega dovoljenja na 1000 prebivalcev, v drugem pa 5,1. 

Koliko volilnih upravičencev je v Celju?

Po besedah Sendelbaha so v Celju od leta 2018 do 2022 izgubili skoraj 2000 volivcev. 

Podatki DVK kažejo, da je bilo v Celju leta 2018 41.112 volilnih upravičencev. Iz Razpisa rednih volitev v občinske svete in rednih volitev županov, objavljenem v Uradnem listu julija 2022, pa je razvidno, da je število volilnih upravičencev upadlo na 39.368. 

V zadnjih štirih letih je tako Celje izgubilo skupno 1744 volivcev.