SDS: Vlada denar namesto starejšim daje migrantom. Dejstva kažejo drugače

Pred nedeljskim referendumom o dolgotrajni oskrbi na družbenih omrežjih krožijo objave, da vlada jemlje sredstva našim babicam in dedkom ter jih daje za oskrbo migrantov. To informacijo deli SDS in nekateri njeni vidnejši člani, med njimi predsednik stranke in poslanec Janez Janša ter poslanec Branko Grims. 

V državnem zboru so včeraj potrdili proračuna za 2023 in 2024. Vlada Roberta Goloba oz. posamezni resorji načrtujejo, da bi se sredstva za dolgotrajno oskrbo pod ministrstvom za zdravje znižala za slabih 80 milijonov evrov prihodnje leto, pod ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa zvišala za 17 milijonov evrov. Zvišala bi se tudi sredstva za oskrbo in integracijo migrantov – za 52 milijonov evrov. Ali je Golobova vlada res vzela sredstva dolgotrajni oskrbi in jih namenila migrantom, kot trdi SDS?

Na ministrstvu za finance te navedbe zavračajo. "Lahko zagotovimo, da se načrtovana sredstva za dolgotrajno oskrbo niso znižala zato, da bi se zvišala za oskrbo migrantov. Med njima ni povezave." Poudarjajo, da nobenemu resorju niso bila vzeta načrtovana sredstva. Izpostavljajo, da pri posameznih ministrstvih niso vidna sredstva, ki jih imajo na razpolago skladno s potrjenim programom iz Načrta za okrevanje in odpornost, niti sredstva nove finančne perspektive 2021-2027, saj so ta sredstva v obliki rezerv oblikovana pri ministrstvu za finance. 

"Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2023 je pripravljen na podlagi predlogov resorjev. Resorji so svoje predloge finančnih načrtov pripravili tako, da so vanje vključili zakonske obveznosti in ostale aktivnosti, ki jih bo mogoče uresničiti v naslednjem letu," dodajajo na finančnem ministrstvu. 

Znižanje sredstev dolgotrajne oskrbe na 18 milijonov evrov

Zakaj ministrstvo za zdravje želi znižati sredstva dolgotrajni oskrbi iz 97 milijonov evrov na 18 milijonov? Tako bi za oskrbo namenili slabih 80 milijonov evrov manj. "Načrtovanje 97 milijonov evrov je neracionalno in nerealno, poleg tega navidezno in po nepotrebnem povečuje proračunski primanjkljaj. Vlada se zaveda, da sredstev na podlagi obstoječega Zakona o dolgotrajni oskrbi ne more uresničiti zaradi nerealno zasnovanih ukrepov in neobstoječih virov financiranja. Glede na to, da se v Sloveniji soočamo s covidno krizo in z namenom okrepitve zdravstva, so bila sredstva v finančnem načrtu ministrstva realno načrtovana," pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. 

Pravice oskrbe samo na papirju?

Na zdravstvenem ministrstvu menijo, da ima Zakon o dolgotrajni oskrbi (zakon) dobro predvidene ukrepe, vendar je časovno, kadrovsko, vsebinsko in finančno nerealno zasnovan pri izvajanju dolgotrajne oskrbe. "Pravice in viri financiranja niso realno izvedljivi, zavarovanci bi teoretično lahko z začetkom leta 2023 dobili pravice do oskrbe, a samo na papirju, saj oskrbe ne bi nihče izvajal, do 1. julija 2023 ne bo mogoče končati postopkov za vpis izvajalcev v register, saj izvajalci še ne bodo izpolnili kadrovskih pogojev, kader na področju oskrbe ni usposobljen in prav tako ga bistveno primanjkuje, da bi jo izvedli, kot je predvidena z zakonom, navedeni viri financiranja, kot so predvideni, ne obstajajo (demografski sklad, sredstva EU) in področje dolgotrajne oskrbe ni finančno vzdržno," pravijo na ministrstvu za zdravje.

Zamik do 2024

Ko bodo aktivnosti zaključene in bodo temelji in viri financiranja realno opredeljeni, bosta ministrstvi za zdravje in delo skupaj z ministrstvom za finance prerazporedili sredstva znotraj proračuna. "Ministrstvi si prizadevata zamakniti uveljavitev nepopolnega zakona in njegovo celovito vsebinsko spremembo s ciljem, da bodo upravičenci z letom 2024 resnično in dejansko prejeli pravice do dolgotrajne oskrbe, zato sta ministrstvi v svojem finančnem načrtu v letu 2024 za ta namen načrtovali sredstva. Prav tako bosta izvedli vse potrebne aktivnosti, da s 1. 1. 2023 nihče ne bo ostal brez dolgotrajne oskrbe."

Kot pravijo na ministrstvu za zdravje, so zato realno načrtovali sredstva v skupni višini 18 milijonov evrov v letu 2023, ki jih bodo namenili vzpostavitvi, zagonu in implementaciji sistema dolgotrajne oskrbe, pri čemer bo imel aktivno vlogo ZZZS.

Za oskrbo migrantov 52 milijonov več

Prihodnje leto je predvidenih 61 milijonov evrov za oskrbo in integracijo migrantov, kar je 52 milijonov evrov več. Glede razlogov za zvišanje sredstev za oskrbo in integracijo migrantov smo se obrnili na Urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov. Pojasnjujejo, da se je proračun v veliki meri povečal zaradi ukrajinske krize. "Za begunce iz Ukrajine so stroški načrtovani skladno z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb in predstavljajo okoli 75 odstotkov povišanja proračuna urada." Dodajajo, da so največji stroški povezani z denarno pomočjo za zasebno nastanitev, zdravstvene storitve, namestitev (prehrana, varovanje in najem), učenje slovenščine in žepnine. "V kolikor se bodo prihodnje leto Ukrajinci v večji meri vračali v Ukrajino ali zaposlili, bo realizacija manjša. V tem primeru bodo sredstva vrnjena v proračun."

Saša Jazbec, državna sekretarka ministrstva za finance, je na seji državnega zbora, kjer so potrdili proračuna za prihodnji dve leti, zavrnila insinuacije, da gre denar za migrante na račun dolgotrajne oskrbe. Pojasnila je, da se povečujejo  tudi prošnje za mednarodno zaščito, zato proračun usklajujejo z resničnostjo.