Dve leti in pol je od tega, ko je mlad zakonski par z otrokom začel na obrobju Ljubljane graditi hišo. Ne manjka več veliko, le še fasada. "Najina največja želja je bila, da se osamosvojiva, da prideva na svoje in ne dajeva več denarja za najeto stanovanje," pravi naš sogovornik. Ne bomo ga imenovali, ker se ne želi javno izpostaviti. Po dolgotrajnem pridobivanju gradbenega dovoljenja se namreč zdaj zapleta še pri uporabnem dovoljenju, zato se boji razkriti. Je pa z nami delil izkušnjo postopka na upravni enoti, ki mu je več mesecev grenil življenje.
Zakaj je treba čakati na gradbeno dovoljenje tudi več let? So krivi investitorji, ki ne vlagajo popolnih vlog, ali uradniki, na katere letijo kritike, da odlašajo in iščejo napake? Bi bilo treba spremeniti gradbeno zakonodajo? O tem v nocojšnji rubriki 24ur Dejstva ob 19.00, v kateri boste slišali zgodbo mlade družine in podjetnika, ki je moral čakati na gradbeno dovoljenje dve leti. Je rešitev problema dolgotrajnih postopkov elektronsko pridobivanje gradbenih dovoljenj?
Odlašanje in iskanje napak?
Družina anonimnega sogovornika je začela graditi hišo pred dvema letoma in pol. Do gradbenega dovoljenja so želeli priti čim prej, predvsem zato, ker so postajala posojila na bankah v tistem času vse dražja. "So se obrestne mere dvigovale vsak mesec in za nas je vsak mesec štel," pravi. Poleg tega se je dražil tudi gradbeni material. Upanje, da bodo lahko že kmalu začeli graditi dom, pa je po vložitvi vloge vse bolj plahnelo.
Na upravni enoti so od njih dvakrat oziroma trikrat zahtevali dopolnitev vloge, pove lastnik hiše. Največ težav je bilo glede vodnega soglasja, ki je nujno na vodovarstvenih in zaščitenih območjih. V njihovem primeru je bilo soglasje potrebno, ker je v bližini gradnje potok. "Pomembna sta bila vsaka beseda, vsak meter," opisuje potek postopka na upravni enoti. "Vsaka decimalna številka je bila pregledana, če je res vse pravilno zabeleženo." Kot pravi, so se na zahteve po dopolnitvah vloge odzvali zelo hitro. "To je bilo vedno narejeno v enem tednu, tako ali tako je rok za dopolnitev 15 dni. Potem pa smo čakali na odgovor upravne enote spet po nekaj mesecev," je kritičen do dela uradnikov na upravni enoti, na kateri so vložili vlogo. Jezen je, ker ima investitor po prejemu zahteve po dopolnitvi 15 dni časa, medtem ko si lahko upravna enota vzame toliko časa, kot želi. Po njegovih besedah je bilo v njegovem postopku veliko odlašanja in iskanja napak.
Rekord – tri leta čakanja na gradbeno dovoljenje
Delo uradnikov pa pogosto čudi tudi projektante. "Pomembne so vejice, pike," pravi arhitekt Matej Gašperič. V imenu investitorjev oddaja veliko vlog tudi na ljubljanski upravni enoti, z njo pa ima dve zelo različni izkušnji, pravzaprav gre za rekorda v njegovi dolgoletni karieri. Kot pravi, so dobili na tej upravni enoti najhitreje gradbeno dovoljenje, in sicer v dobrem mesecu dni, medtem ko so morali v drugem primeru čakati nanj kar tri leta. Šlo je za majhno hišo, pravzaprav najmanjši projekt Biroja Gašperič. "Za mlado družino, mislim, da je šlo za manj kot 100 kvadratnih metrov," se spominja Gašperič. "Bilo je cel kup stvari od raznih pik pa vejic do tega, da je upravna enota trdila, da projekt ni skladen z OPN, in pozivala k mnenju občino, ki se ni odzivala. Upravna enota je zato iskala drugo mnenje." Absurd je bil, da je na koncu izdala gradbeno dovoljenje za enako hišo, kot jo je družina že sprva načrtovala, le da so vmes minila tri leta.
Najdaljše čakanje v Sežani, najhitreje do dovoljenja v Ljutomeru
Iz podatkov, ki smo jih pridobili od ministrstva za javno upravo, je razvidno, da je med petimi mestnimi občinami povprečni čas od vložitve vloge ter dnevom izdaje odločbe najdaljši na Upravni enoti Ljubljana, in sicer dobrih 197 dni oziroma več kot pol leta. Povprečno dober mesec hitreje je mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje na mariborski upravni enoti, sledijo kranjska, celjska in novomeška upravna enota. Za občino Koper nam podatka niso posredovali.
Med vsemi upravnimi enotami investitorji ali projektanti povprečno najdlje čakajo na gradbeno dovoljenje od vložitve vloge do njegove izdaje v Sežani, in sicer povprečno 332 dni oziroma 11 mesecev, medtem ko je rekorderka med upravnimi enotami po najkrajšem povprečnem čakanju Upravna enota Ljutomer, kjer je mogoče priti do gradbenega dovoljenja povprečno v enem mesecu. Druga upravna enota z najkrajšim časom je Upravna enota Metlika. Tam je treba čakati na gradbeno dovoljenje povprečno slabih 42 dni.
Gradbeni zakon v 57. členu določa, da je rok za izdajo odločbe o zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja dva meseca od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, razen če je potrebno usklajevanje z mnenjedajalci ali nadomeščanje mnenj v skladu s 47. členom tega zakona. V tem primeru je rok za izdajo odločbe tri mesece od vložitve popolne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja.
Zakonski rok za izdajo gradbenega dovoljenja na upravnih enotah, ki je dva oziroma tri mesece, začne teči šele, ko je vloga popolna, tu pa se, kot smo slišali lastnika stanovanjske hiše in projektanta, zapleta ravno zaradi številnih zahtev po dopolnitvah oziroma dvomov uradnikov v nekatera izdana mnenja.
Največ nerešenih zadev v Ljubljani
Največ nerešenih zadev, v katerih bi morala upravna enota na podlagi zakonskih rokov že odločiti, je bilo konec lanskega leta na UE Ljubljana, in sicer 387 zadev, na drugem mestu je UE Sežana, sledi jima mariborska upravna enota.
Po deležu zaostankov glede na število prejetih zadev izstopa Upravna enota Sežana, kjer je skoraj 43 odstotkov vseh zadev s pretečenim zakonskim rokom. Na koprski upravni enoti je ta delež dobrih 30 odstotkov, na ljubljanski pa skoraj 21.
Slovenija ne izstopa, trdijo na ministrstvu
Da čas izdaje gradbenih dovoljenj v Sloveniji ne odstopa od časa, potrebnega za izdajo tovrstnih dovoljenj, v drugih delih Evrope, poudarja dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev pri ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot pravi, njihove evidence kažejo, da je povprečni čas za izdajo odločbe za stanovanjsko stavbo, in to od podane vloge do pravnomočne odločbe, 130 dni. Kot pravijo na ministrstvu, je treba v ta rok všteti tako čas, ki ga porabi investitor oziroma projektant, da vlogo ustrezno dopolni, kot tudi čas za seznanitev stranskih udeležencev, poleg tega pa tudi čas za morebitne pritožbe do pravnomočnosti. Bratinova opozarja, da nekateri, ko govorijo o dolgih postopkih, v čas, ko čakajo na gradbeno dovoljenje, prištevajo tudi čas spremembe namembnosti zemljišč, kar je, poudarja, drug postopek.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor navajajo tudi podatek komisije EU, da je povprečni čas za izdajo dovoljenj za industrijske objekte v večini evropskih držav pet do šest let. Pri nas se roki v večini primerov štejejo v mesecih, navajajo na omenjenem ministrstvu, ki je sicer pristojno za izdajanje gradbenih dovoljenj za večje objekte družbenega pomena.
Za postopke integralnega gradbenega dovoljenja, kjer se izdaja gradbenega dovoljenja združi z okoljsko presojo, je rok za izdajo dovoljenja pet mesecev od vložitve popolne zahteve, pri čemer rok ne teče v času pridobivanja mnenj, javne objave in pridobivanja mnenja v postopku ugotavljanja čezmejnih vplivov v skladu s predpisom, ki ureja varstvo okolja.
V primeru popolne vloge v Slovenskih Konjicah v štirih dneh do dovoljenja
Ministrstvo za javno upravo smo zaprosili za podatke, kako je s povprečnim časom od prejema popolne vloge do izdaje gradbenega dovoljenja na določenih upravnih enotah. Za upravni enoti Ljubljana in Koper nam podatka niso posredovali, navajajo pa, da je treba povprečno najdlje čakati na Upravni enoti Trebnje, in sicer dober mesec in pol, najmanj pa na Upravni enoti Slovenske Konjice, kjer je mogoče s popolno vlogo dobiti gradbeno dovoljenje povprečno v približno štirih dnevih. Druga upravna enota z najkrajšim povprečnim čakanjem je, navaja ministrstvo za javno upravo, Upravna enota Šentjur pri Celju. Povprečni čas čakanja je tam slabih šest dni.
Lansko leto tretje zapored z manj izdanimi gradbenimi dovoljenji
Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo lani izdanih 5834 gradbenih dovoljenj za stavbe ali za dva manj kot v predhodnem letu, v njih pa je bilo načrtovanih za 14 odstotkov manj stanovanj. Za stanovanjske stavbe je bilo izdanih skoraj 2500 gradbenih dovoljenj, večina pa za nestanovanjske.
Podatek o izdanih dovoljenjih pa ne zajema gradbenih dovoljenj, ki jih za objekte splošnega družbenega pomena izdaja ministrstvo za naravne vire in prostor. V zadnjih petih letih je ministrstvo izdalo 371 gradbenih dovoljenj, podatek vključuje integralna gradbena dovoljenja. Integralna gradbena dovoljenja za gradnjo objekta z vplivi na okolje vključujejo združen postopek presoje vplivov na okolje (PVO) ali celo postopek sprejemljivosti na naravo.
Odgovornost na strani investitorjev
Medtem ko je na račun uradnikov, ki izdajajo gradbena dovoljenja, slišati veliko očitkov, češ da preveč zapletajo pridobivanje gradbenih dovoljenj in postopke celo zavlačujejo, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev Bratinova kaže s prstom na investitorje. "Gradbeno dovoljenje se lahko izda tudi v 14 dneh ali v nekaj mesecih, vendar na to vplivajo različni dejavniki, predvsem od tega, kako popolna je vloga." Poudarja, da če investitor odda popolno vlogo in upošteva vse vsebine iz prostorskega občinskega načrta, kjer so vnešene neke omejitve, usmeritve, tudi kje bodo priključki, bo gradbeno dovoljenje v tem primeru lahko izdano tudi v 30 dneh. Kot pravi je pri tem, kako dolgo trajajo postopki, velika odgovornost na strani pripravljavcev, načrtovalcev in investitorjev.
Dejavnik, ki vpliva na dolžino postopka, je po besedah Bratinove tudi, ali je treba vključiti stranske udeležence ali ne. Po njenem to zavleče postopke, prav tako presoja vplivov na okolje.
Da so roki, v katerih investitorji pridobijo gradbeno dovoljenje, predolgi, pa je pred leti z anketo ugotovila tudi Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, ki sicer že vrsto let opozarja na dolgotrajnost postopkov. Anketa, ki jo je izvedla pred tremi leti, je pokazala, da je bilo 30 odstotkov vseh odločb izdanih v zakonsko določenem roku, 15 odstotkov vlog pa po več kot enem letu od vložitve popolne zahteve.
Dva uradnika, dve različni odločitvi
Arhitekt Matej Gašperič navaja primer, ko so uradniki na različnih upravnih enotah sprejeli drugačno odločitev. Medtem ko na eni ni bilo težav z določeno hišo, so vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja zanjo na drugi upravni enoti zavrnili, razlaga Gašperič, ki se sprašuje, kako je to mogoče.
Generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Bratinova na to odgovarja, da je nemogoče primerjati dve vlogi v različnem okolju. Tudi če gre za enaki hiši, poudarja, veljajo v različnih občinah drugačne prostorske omejitve ali zahteve.
Medtem ko na nekatere upravne enote oziroma njihove uradnike letijo velike kritike, se Zvonko Ris, ki vodi Oddelek za okolje in prostor na Upravni enoti Postojna, pohvali, da pri njih nimajo težav. Kot pravi, gredo strankam naproti. "Pošljemo pozive, imamo elektronske naslove, imamo telefonske številke in stranke pokličemo, tako da lahko čim prej odpravijo pomanjkljivosti, in tudi ne zavržemo kar vsake vloge." Kot dodaja Ris, na upravni enoti nimajo zaostankov, če pa že, ne po njihovi krivdi.
O dobrih izkušnjah z nekaterimi upravnimi enotami govori tudi arhitekt Gašperič. "Imamo dejansko s strani upravnih enot zelo dobre izkušnje in dejansko pomoč s strani uradnikov."
Na vprašanje, ali je določeno, do katere točke sme uradnik vztrajati oziroma dvomiti v mnenja oziroma dopolnitve, dr. Bratinova odgovarja, da to ni določeno. "Mi določamo v gradbenem zakonu vsebine, ki morajo biti pokrite in ki jih morajo upoštevati. Tukaj imajo svoje načelnike, s katerimi pač delajo po posameznih upravnih enotah, in mislim, da bi mogoče oni morali poskrbeti. In ministrstvo za javno upravo, tako da to žal ni v našem dometu."
Za komentar smo zaprosili tudi ministrstvo za javno upravo, kjer so nam potrdili, da so kritike investitorjev in ostalih v zvezi z odločanjem o vlogah za gradbena dovoljenja dejansko upravičene. "Na ministrstvu za javno upravo in tudi v sodelovanju z
upravnimi enotami ugotavljamo različne prakse pri vodenju postopkov na istih pravnih podlagah in v podobnih primerih," pravijo na ministrstvu. Področje gradenj zato, pojasnjujejo, obravnavajo večtirno, in sicer preko informatizacije procesa, ki se dogaja s postopnim uvajanjem projekta e-Graditev, med drugim pa tudi s poenotenjem različnih praks s standardizacijo postopkov tam, kjer je to smiselno in dopustno. Pomemben korak k zmanjšanju morebitnih anomalij bodo tudi obvezne strokovne usmeritve za uradnike, ki vodijo in odločajo v konkretnih postopkih. Kdaj naj bi jih uradnikom posredovali, ministrstvo ne napoveduje.
Kaj pa podkupovanje?
Naš sogovornik iz okolice Ljubljane je dočakal gradbeno dovoljenje po šestih mesecih, tudi kredit je dobil, le da za višjo obrestno mero, kot bi jo, če bi šlo vse po načrtu oziroma bi dobil gradbeno dovoljenje prej. Vmes je bil jezen in nemočen. Tudi če razmišljaš, kaj narediti, kako pospešiti postopek, imaš zvezane roke, pripoveduje. Od prijateljev je dobil idejo, da bi prišel hitreje do gradbenega dovoljenja s podkupovanjem. "Ne vem, ali je to res ali ne, marsikdo reče, da je to dostikrat edini način." A kot pravi, ni tega niti poskušal, raje je počakal, pa čeprav je trajalo dlje.
O možnem podkupovanju uradnikov zaradi hitrejše pridobitve gradbenega dovoljenja smo na splošno, ne v zvezi s postojnsko upravno enoto, govorili z Zvonkom Risom, vodjem Oddelka za okolje in prostor na postojnski upravni enoti. Na vprašanje, ali je mogoče na kateri od upravnih enot pospešiti postopek s kuverto pod mizo, Ris odgovarja z odločnim ne. "Mi smo zavezani, imamo načrt integritete in v svoji karieri tega še nisem doživel. Jaz mislim, da smo profesionalci, plačani za svoje delo in to je to."
KOMENTARJI (107)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.