Rekorden uvoz mesa: raje kupimo slovensko ali cenejše meso?

"Po mojem mnenju gre dobra polovica živine v tujino, na žalost je tako, da gre samo boljša živina za višjo ceno. Slabša živina gre pa v slovenske klavnice," pojasnjuje Jože Tomšič, vodja kmetijstva v Kmetijski zadrugi Trebnje. Gre za največjo zadrugo pri nas, na leto od rejcev, predvsem z jugovzhoda države, odkupijo okoli 10 tisoč glav goveda. Slabo polovico prodajo v slovenske klavnice, ostalo – približno 5500 glav živine – pa v italijanske, avstrijske in kosovske klavnice. Zakaj? Ker v tujini dobijo višjo ceno. Kakšne so razlike? Po besedah Jožeta Tomšiča gre za precejšnje razlike, pri telicah za okoli 50 evrov, pri bikih pa za kakšnih 100 evrov. "Pri enem govedu je to malo, če prodaš en tovornjak oz. 30 glav živine, pa je lahko razlika 1500 oz. 2000 evrov." 

Gre v tujino meso boljše kakovosti? "Lahko rečemo, da je ta živina, ki gre v tujino, boljše kakovosti. Naši sodelavci točno vedo, katere živali bodo za izvoz in katere bodo za prodajo na slovenskem trgu," je jasen direktor zadruge Stanko Tomšič. Dele tega prodanega mesa pa tudi nazaj uvažamo.

Nazaj se vrne slabše meso

Po drugi strani Tomšič ocenjuje, da je to meso, ki se vrne v Slovenijo, slabše kakovosti, kot je domače meso. "Če gre meso v tujino, je bistveno daljša proizvodna veriga, kot če gre preko Slovenije, ko je proizvodna veriga kratka in v trgovinah kupimo v bistvu sveže meso. Predpostavljam, da veliko mesa, ki se ga uvozi, gre za meso slabše kakovosti, gre za verjetno tudi kakšne obreznine oz. za meso, ki ga je treba po nekem hitrem postopku spraviti v prodajo."

Rekorden uvoz

Lani smo imeli rekorden uvoz mesa od leta 2000. Uvozili smo 116,7 tisoč ton mesa, pri tem največ, slabih 54 odstotkov, meso prašičev. Zakaj se uvoz povečuje? Povečanje mesa lahko pripišemo tudi zmanjšanju prireje domačega mesa, ugotavljajo na Kmetijskem inštitutu. Prireja se je v letu 2023, glede na leto prej, znižala za slabe štiri odstotke. 

Še posebej skrb vzbujajoče stanje je na področju samooskrbe s svinjino, opozarjajo na trgovinski zbornici, ki je moramo več kot 60 odstotkov uvoziti, če želimo zadostiti vsem potrebam na trgu. "Prehranska varnost je ključni element prehranske suverenosti države, zato je treba povečati samooskrbo s ključnimi živili, ki jih je moč pridelovati v Sloveniji in tako zmanjšati odvisnost od uvoza. Zato je treba spodbujati predvsem tiste panoge, ki so lahko uspešne v našem prostoru (npr. govedoreja, prašičereja) in so obenem pomembne za ohranitev in razvoj vitalnosti slovenskega podeželja." 

Po besedah Boruta Florjančiča, predsednika Zadružne zveze, imamo povečan uvoz tudi v tem letu. "Na drugi strani imamo pa manj prodane živine v slovenske mesno predelovalne obrate. Plus težavno leto 2022, ki je bilo izredno sušno, povzroča tudi nihanja. Za zdaj še ne zaznavamo drastično zmanjšanja staleža, vendar je trend števila živali na kmetijah v padanju."

Z govedino in perutnino samooskrbni

Z mesom smo trenutno 83 odstotkov samooskrbni. Najnižja samooskrba v zadnjih dobrih 20 letih je bila leta 2015, znašala je 74 odstotkov. A to ne pomeni, da smo enako samooskrbni z vsemi vrstami mesa. Najvišja samooskrba je s perutninskim mesom, sledi goveje meso, kjer smo 106-odstotno samooskrbni. S prašičjim mesom pa smo samooskrbi samo 37 odstotkov. Zato smo odvisni od uvoza – uvozimo torej dve tretjini. A četudi pridelamo več govejega mesa, kot ga pridelamo – tudi to uvažamo. 

V Perutnini Ptuj vso meso pridelajo sami. "Polovico doma pridelanega mesa in izdelkov izvozimo na zahtevne evropske trge, kot so Švica, Avstrija in Švedska. Mesa drugih proizvajalcev ne uvažamo."

Uvoznika vodi cena

Ko nekdo uvaža, si postavi osnovni cilj, meni Florjančič. "Ali pokliče tega trgovca v Nemčijo, na Poljsko in reče, daj mi nekaj najkvalitetnejšega, ali reče, daj mi nekaj ugodnega, da bom lahko drug teden naredil akcijo. Kaj se išče v tujini? Uvoznika vodi cena." Kar je drugače, ko specializirani rejci uvažajo teleta mesne pasme, ki so v Sloveniji v deficitu. "Vzredijo te živali, prodajo v tujino in prinesejo denar domov." Meni, da bi država morala več denarja nameniti tistim živilskim predelovalnim obratom, ki bazirajo na slovenski surovini. "Prav je, da slovenski denar zaokroži tukaj." Zadruge v veliki večini ponujajo slovenske proizvode. Uvažajo le, če je pomanjkanje, ampak tega je malo, pravi. "Zadruge zelo dobro povezujemo srednje in male kmetije. Velike so ekonomsko uspešnejše in same vstopajo na trg. Mi smo dober poslovni dom za malega in srednjega kmeta, tukaj vršimo odkup mleka, živine, sadja, zelenjave. Imamo tudi nekaj svoje živilske industrije, mesno predelovalne obrate, mlekarne, vinske kleti."

Največ govedine iz Italije

Lani smo največ govejega mesa uvozili iz Italije, meso prašičev iz Španije, perutnino iz Poljske, ovčjega in kozjega mesa iz Nizozemske ter meso konjev, oslov, mul iz Belgije. Največ govejega, prašičjega in ovčjega ter kozjega mesa smo izvozili na Hrvaško.

100-odstotno svinjsko meso, uvoženo le v mesne izdelke in polpripravke

V družbi Farme Ihan prodajajo goveje in svinjsko meso izključno s slovenskim poreklom. Goveje meso odkupujejo od slovenskih kmetov in kmetijskih zadrug. "Vse živali, ki jih prevzamemo in se potem postreže kot sveže svinjsko ali goveje meso, so rojene, vzrejene in zaklane v Sloveniji," pojasnjuje generalni direktor Matej Resnik. So eno redkih živilskih podjetij, ki še ostaja v slovenski, edini v državni lasti, njihov lastnik je namreč Slovenski državni holding.

V izdelke in mesne polpripravke, kot so denimo čevapčiči, vmešavajo letno približno tretjino svinjskega mesa iz uvoza. Iz Nemčije, Italije in Avstrije neposredno od proizvajalcev po borznih cenah. "Ker je svinjine v Sloveniji premalo, hkrati pa je poraba zelo sezonska." Ko dodajajo tuje meso, to deklarirajo. 

Imajo dve lastni prašičji farmi v Krškem in Kočevju. Tam letno vzredijo 90 tisoč tekačev, to so prašiči, težki 25 kilogramov. "To predstavlja dve tretjini vseh slovenskih tekačev, tretjino jih prodamo v Sloveniji, dve tretjini pa peljemo naprej v vzrejo našim 60 kooperantom. To so slovenski kmetje, ki vzredijo prašiča do 110 kilogramov, potem pa mi to dostavimo v našo lastno prašičjo klavnico." Prašičja klavnica je v Šentjurju, od tam svinjske polovice prepeljejo v Meso Kamnik, kjer je predelovalna proizvodnja in goveja klavnica. Meso prodajajo pod lastno blagovno znamko Anton. 

Po besedah Resnika vse goveje in svinjsko meso prodajo v Sloveniji, približno 10 odstotkov izdelkov in polpripravkov pa izvozijo. Pri svinjini se celotna veriga od vzreje do prodaje največkrat orientira po avstrijski borzi in prilagaja glede na gibanje borznih cen. "Z večino trgovcev smo dogovorjeni, da se upošteva gibanje avstrijske borze. Ključen problem je, da tudi avstrijska borza ni točen odraz tega, kar se v slovenskem proizvodnem delu dogaja, stroški dela, energije, krmil. Takrat pa imamo potem resnejša potencialna pogajanja." 

Čigavo meso prodajajo trgovci?

Praktično vsi trgovci pri nas, v redni prodaji, kot zagotavljajo, prodajajo večinoma slovensko meso. Tudi Spar, pojasnjuje vodja programa meso v Sparu Uroš Čelebić. "Nekje 80 odstotkov prodanega mesa je slovenskega porekla, 20 odstotkov tujega. Največji delež tujine predstavlja svinjsko meso. Zakaj? Ker nismo samooskrbni. V Sparu smo v letu 2023 prodali 53 odstotkov slovenskega svinjskega mesa, ostalo je bila tujina. Pri govedini imamo 99 odstotkov prodaje slovenskega mesa, na perutnini pa smo nekje na 98 odstotkih."  Ne prodajajo pa, kot zagotavlja Čelebić, postrežnega mesa s poreklom zunaj EU. V povprečju dve tretjini mesa v Sparu prodajo v promocijah oz. v akcijah, ostalo je redna prodaja. "Promocije in akcije delamo s slovenskim mesom in mesom iz EU, ne poslužujemo pa se promocij z mesom zunaj EU." 

Iz poročila varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2023 je razvidno, da je v trgovskih verigah v strukturi prehranskih izdelkov kar 64 odstotkov izdelkov slovenskega proizvajalca in 36 odstotkov tujega proizvajalca, najvišji delež izdelkov slovenskega proizvajalca pa je v skupini meso in mesni izdelki, in sicer 84 odstotkov. 

Poleg rednega asortimana Sparovim kupcem ponujajo nadstandardno meso. Imajo lastno verigo neposredno od pridelovalca, kjer po njihovih standardih pridelujejo meso. "Za to dobijo večje plačilo in po drugi strani imamo tudi direktne dostave v trgovine lokalnih pridelovalcev, ki dajo lokalnim zadrugam in potem direktno v trgovine. S tem imamo sklenjen krog svežine, kakovosti in nadzora." Delež neposredno od pridelovalca predstavlja manjši delež.

Nekonkurenčno meso zaradi uvoza

Tomaž Cimerman je eden od rejcev, ki meso in mesne izdelke Sparu dobavljajo neposredno. Gre za družinsko kmetijo v naselju Stojnci, nedaleč od Ptuja. Tomaž Cimerman jo je z bratom prevzel od staršev, da bi tako nadaljevala dolgoletno tradicijo poljedelstva in še zlasti prašičereje. Cimermanovi so usmerjeni k lastni, lokalni reji prašičev. Imajo tudi svojo klavnico in predelovalnico mesa. "Lastne reje imamo približno 300 do 400 komadov." Upa, da se bo tudi sistem usmeril k lokalni reji. "Ampak žal to bolj kot ne izgublja na veljavi, zaradi vseh ostalih dejavnikov, tudi nekonkurenčnega mesa zaradi uvoza."

Zlasti za manjše rejce je namreč težko, pojasnjuje Cimerman. "Stroški so bistveno višji kot v tujih državah, kjer gre to na večje. Tukaj pride do nekonkurenčnosti mesa in s tem, če je nekonkurenčno meso, zagotovo se to ne bo povečevalo, ampak manjšalo, saj vidimo, da še kljub vsemu, da je mala samooskrba, da še to upada, tudi število prašičerejskih kmetij."

Je slovensko meso boljše?

Poanta je, da mora biti veriga čim krajša, da se kakovost ne izgubi, poleg tega, da je seveda to veliko bolj trajnostno. A zakaj je slovensko prašičje meso kakovostnejše? Po vedenju Resnika predvsem zaradi krme in same genetike. Kje se to odraža? "Ko vi meso pripravite, je mogoče manj izcedka, sveže meso je bolj sveže, sočno, je okusno. Na kakovost vplivajo tudi prehranski in higienski standardi, ki so v našem primeru zelo visoki. Če pogledamo prevoze od kmetov do klavnic, so kratke razdalje, veste, da prevoz vpliva na stres pri živalih in posledično na kakovost." In dodaja, da so v Sloveniji izredno strogi pogoji glede uporabe zdravil, antibiotikov. "V  živinoreji uporabimo kar petkrat manj antibiotikov kot na primer Poljska, Madžarska, Španija."

Meso iz EU se nadzira enako kot slovensko

Inšpekcija z nadzorom mesa začne že na sami kmetiji in potem po celotni verigi naprej – od krme do živali, pojasnjuje Mojca Čeh, vodja oddelka za varno hrano na ljubljanskem območnem uradu inšpekcije. Meso iz EU se, ko je enkrat v Sloveniji, nadzira kot vsako drugo slovensko meso. "Na tem je prav tako oznaka, ovalni žig, zdravstvene ustreznosti, pod istimi pogoji, kot so pa pri nas." Nadzor ni prepuščen trgovcem, distributerjem. Razlika pa je v označevanju, slovensko meso lahko dobi označbo porekla izbrana kakovost. "Meso živali, rojene, vzrejene in zaklane v tujini, pa te oznake ne sme dobiti."

Ali Mojca Čeh zagotavlja, da so lahko slovenski potrošniki mirni, da je meso, ki je na trgovskih policah – govorimo o svežem mesu – kakovostno in varno? "Mislim, da ja."

Sicer inšpekcija kot uvoz šteje meso, ki prihaja iz tretjih držav, ki niso države EU, doda Mojca Čeh. "Če je uvoz iz Argentine, Kanade, iz držav članic EU pa govorimo o trgovanju, ker ko je žival zaklana v odobrenem obratu znotraj Evropske unije, je prost pretok blaga." Kako se preverja? "Na meji, ko se sprejme pošiljko, se preveri dokumentacijsko, sledljivost in jemljejo se tudi lahko inšpekcijski vzorci. Imamo pa tudi redna vzorčenja takega mesa znotraj vstopnih točk."