Reforma zdravstva v praksi: višje plače in več avtonomije

Ana Režek slabih deset let opravlja poklic medicinske sestre v Avstriji, trenutno v Celovcu v domu starejših občanov. "V Sloveniji sem imela leta 2015 kot medicinska sestra precej nizko plačo – okrog 800 evrov skupaj s prevozom in malico – tudi napredovanja so bila ustavljena. Pogoji so bili tako slabi, da si nisem mogla privoščiti niti kredita ali nakupa stanovanja." Po diplomi se je zato z možem preselila v Avstrijo, kjer so plače vsaj dvakrat višje. Prejme pa tudi 13. in 14. plačo. Davki niso tako visoki, pravi, zato je plača v vsakem primeru boljša. Na začetku je bila ovira jezik. "Delo medicinske sestre sem takrat opravljala s cmokom v grlu, ker sem imela veliko odgovornost, a nisem poznala jezika. Ko si enkrat v tem okolju, se ga naučiš. Danes delodajalci zahtevajo že višjo stopnjo jezikovnega znanja, predvsem v zdravstvu. V Borovljah je sicer dvojezično." 

Tadeja Munyui dela v največjem javnem zdravstvenem domu v Helsinkih kot diplomirana medicinska sestra. Zaposlenih jih je 70. Na Finskem živi 12 let, tam je diplomirala na višji zdravstveni šoli in se specializirala za preventivno zdravstvo in za spremljanje nosečnosti in novorojenčkov. Sistem ji pri delu omogoča veliko avtonomije. "Sestre imamo veliko odgovornosti in to se pozna pri plači. Več kot imaš kvalifikacij in dolžnosti, višje dobiš plačilo in to je dobra motivacija." 

In kako je videti delo v praksi? "Bolnik pokliče v zdravstveni dom, če ima na primer prehlad, diabetes ali poslabšanje kronične bolezni. Medicinska sestra, ki je zadolžena za sprejemanje klicev, oceni, ali mora k zdravniku." Pacientom lahko sama odobri do pet dni bolniške odsotnosti in predpiše nekatera zdravila. "Če ima nekdo simptome vnetja mehurja, kar potrdijo laboratorijski izvidi, lahko predpišemo določene antibiotike, protibolečinske tablete." S tem razbremenijo zdravnike, izpostavlja Tadeja.

Tina Jeraj se je na Finsko preselila po diplomi pred slabimi osmimi leti z možem, Fincem, ki je zdravnik. Zaključuje višjo šolo bioanalitike, kar je podobna izobrazba, kot jo ima medicinska sestra, ampak na analitičnem področju. Dela v zasebnem patološkem laboratoriju. Stroški, pravi, niso bistveno višji kot v Sloveniji. Na severu Finske v  središču mesta Oulu plačuje okoli 600 evrov mesečne najemnine za dvosobno stanovanje. V Helsinkih je veliko dražje, pravi Tina, tam stanovanja pod 1000 evri ne dobiš. Avta ne potrebuje, ker povsod pride s kolesom ali peš. Hrana, alkohol, tobačni izdelki in bencin so dražji kot v Sloveniji. Velike razlike so v hrani v restavracijah, kjer obrok stane vsaj 24 evrov – brez pijače. 

Tadeja ocenjuje, da so stroški življenja na Finskem, gledano absolutno, malo višji kot v Sloveniji. "Lani sem bila v Sloveniji, se mi zdi, da je hrana skoraj toliko draga kot tukaj. Stanovanje sem si kupila v Helsinkih, sem gledala stanovanje v Portorožu, ki je bilo dražje in manjše. V Sloveniji se mi zdi, da je res drago glede na plače." 

Na Finskem več avtonomije

Enakega dela kot na Finskem Tadeja v slovenskem zdravstvenem sistemu ne bi mogla opravljati, pravi. "Ne bi imela avtonomije, na Finskem je medicinska sestra po dolžnostih med sestro in zdravnikom. Škoda, da v Sloveniji diplomirana sestra opravlja delo tajnice. Na Finskem ni hierarhije, tukaj smo medicinske sestre in zdravniki sodelavci. Zdravnik se zaveda, da brez sestre ne more in obratno." 

Avstrija nima srednjih medicinskih sester, ima bolničarje in diplomirane sestre. "V bolnišnicah dela medicinska sestra z zdravnikom, jaz pa delam v domu starejših, kjer delam sama, zdravnik pride na vizito enkrat, dvakrat na teden, da pogleda, če terapija deluje, in ali stanovalec kar koli potrebuje," pravi Ana.

Kje dobi medicinska sestra višje neto izplačilo?

Poglejmo konkretno: koliko diplomirani medicinski sestri ostane po obdavčitvi plače v Avstriji, Estoniji, na Finskem in Češkem? Za osnovo smo vzeli povprečno bruto plačo diplomirane medicinske sestre v Sloveniji (samska oseba brez otrok) – 2798 evrov (podatki ministrstva za javno upravo). V Avstriji bi v denarnico dobila dobrih 200 evrov več. Na Finskem bi bilo izplačilo skoraj enako. Drugače pa je v Estoniji in na Češkem: tam bi sestra po njihovi obdavčitvi dobila 364 oz. 396 evrov več kot v Sloveniji. Je pa višji strošek na strani delodajalcev – tako v Avstriji kot v Estoniji. 

Kljub visoki obdavčitvi plač ji na koncu meseca ostane več, kot bi ji v Sloveniji, pravi Tina. Za polovični delovni čas – za 90 ur na mesec – dobi dobrih 1.000 evrov plače. "Kot študent začetnik plačam 30 odstotkov vseh davkov od celotne plače. Kljub temu, da sem v skupini 0 % po progresivni lestvici. Pred davki imam 4,5-krat manjšo urno postavko kot moj mož. Po vseh davkih je razlika samo še 2,5-krat. Še vedno pa mi na koncu meseca ostane več, kot bi mi v Sloveniji." Na Finskem je višina davka odvisna tudi od občine prebivališča, Tina v Ouluju plačuje 20 odstotkov. Fiksna prispevka sta še 7,15 odstotka za pokojninsko blagajno in 1,5 odstotka za brezposelnost. 

Finci so zadovoljni s tem, kar dobijo v zameno za visoke davke, pravi Tina: "Še zmeraj jih radi plačujejo, ker vedo, da imajo zastonj zdravstvo in zanesljive prometne povezave." Vedo, da gre denar nazaj v skupnost in da ni korupcije, dodaja Tina. "Veš, da tisto, kar plačaš, dobiš nazaj v eni ali drugi obliki."

Pomembne razlike so pri povračilu stroškov prevoza in malice. Kako je s tem na Finskem? Stroškov prevoza in malice ne krije delodajalec, ampak so del davčne olajšave. Tadeja v zdravstvenem domu sicer dobi povračilo stroškov za avtobus. Če bi se želela v službo peljati s kolesom, bi ji ga kupil delodajalec, vendar zato dve leti ne bi dobila povračila stroškov za avtobus. Malice nima plačane. Tudi v Avstriji malica ni plačana, pravi Ana, ima pa eno uro pavze. 

Na Finskem tako kot pri nas prispevek za osnovno zdravstvo trgajo od plače. A nimajo dodatnih doplačil v obliki dopolnilnega zavarovanja. "Obisk zdravnika na primer stane okrog 20 evrov, zdravljenje v bolnišnici je 20 evrov na noč. Stroške, ki so višji od, mislim, da 600 evrov na leto, krije državna blagajna," pravi Tina. Doplačevati, sicer le po nekaj evrov, je treba tudi v Avstriji, pravi Ana: za zdravila na recept, obisk zdravnika, ultrazvoke, pri zobozdravniku. Kroničnim bolnikom ni treba doplačevati ničesar. 

In v Estoniji? Franka-Marija Škerjanec tam preživi del leta zaradi moževega poklica. Davki so za polovico nižji, pravi, sicer pa je življenje v Estoniji precej podobno tistemu v Sloveniji. "Življenjski stroški so bili pred covidom v Estoniji precej nižji, sedaj pa bi lahko rekla, da so na enakem nivoju ali pa celo višji kot v Sloveniji."

Prilagodljiv delovni čas, sobotno delo in dober sindikat

V Avstriji imajo prilagodljiv delovni čas, prilagojen je tudi za mlade družine, pove Ana. "Lahko delaš 40 ur na teden, lahko samo 20. V Avstriji bolničarji in medicinske sestre nimamo dopoldanske, popoldanske in nočne izmene, ampak samo celodnevno in nočno. Lahko izbiraš, da zaradi majhnih otrok ne delaš nočne ali delaš samo za vikende ali imaš vikende proste." 

Če Tadeja ne uspe odgovoriti na vsa sporočila pacientov, se lahko odloči, da bo delala tudi v soboto. Plačane dobi nadure in še 150 evrov bonusa. 

Tina pravi, da je prednost dela na Finskem predvsem dober sindikat. Lani so dosegli znatno povišanje plače za zdravstvene delavce. Na Finskem ni uradnih minimalnih plač, ampak vsak sindikat izpogaja svoje minimume. 

Digitalni zdravstveni domovi na Finskem

Na Finskem je vse digitalno, ne ukvarjajo se s papirji, kar jim olajša delo, pojasni Tadeja Munyui. "Tukaj sem 12 let, pa še nisem videla enega pacientovega kartona. Tega so se tukaj rešili že zdavnaj." Vse funkcionira prek aplikacije, ki si jo Finci naložijo na telefon. "Vidim, kdaj sem bila pri zdravniku, katere tablete jemljem, kakšni so moji izvidi ... Lahko pošljem sporočilo v zdravstveni dom in si rezerviram termin, če potrebujem specialista, fizioterapijo, cepljenje, ambulanto za duševno zdravje." Prek aplikacije lahko spremlja, kam je šel pacient – k specialistu ali v bolnišnico – in kakšne preglede je opravil. Zaradi digitaliziranega sistema lahko dela tudi od doma. Če bi želela, bi lahko delala tudi iz Slovenije. 

A aplikacija ima tudi svoje slabosti. Za uporabo je potreben dober telefon, predvsem starejši pa je ne morejo oz. ne znajo uporabljati, zato raje pridejo v zdravstveni dom ali pokličejo. Drug problem – sporočila prihajajo na aplikacijo 24 ur na dan. Imajo torej digitalne zdravstvene domove, ki začnejo delovati po 16. uri, ko se konča delovnik. "Ena oseba lahko ponoči pošlje tudi 20 sporočil. Ljudje imajo lahek dostop in sprašujejo stvari, ki bi jih lahko izvedeli prek spleta, npr. telefonske številke in podobno. Naval sporočil je res ogromen, ponoči, na praznike, tudi pod vplivom alkohola." Zato Tadeja pravi, da bi morali časovno omejiti dostop pošiljanja sporočil. Splošna navada je tudi, da bolnik še pred obiskom pokliče na urgenco, pove simptome, tam pa ocenijo, ali naj pride takoj ali lahko počaka. Po besedah Tadeje s tem poskušajo omejiti gnečo.

Tina opozarja, da sistem v praksi ni poenoten, saj so zdravstveni podatki v različnih sistemih. Univerzitetna bolnišnica v Ouluju ima svoj sistem, študentsko zdravstvo svojega, spet posebnega pa občinski zdravstveni dom. 

Estonsko zdravstvo v brezplačni aplikaciji

Digitalnost je tudi značilnost zdravstvenega sistema v Estoniji. Do digitalnih storitev, ki so med sabo povezane, dostopa 96 odstotkov prebivalcev. Osnova vsega je osebna izkaznica za prijavo v brezplačno aplikacijo, pojasnjuje Franka-Marija. Ta omogoča naročanje pri zdravniku, na preglede ter prejem izvidov in potrdil o cepljenju. "Za nas kot uporabnika je zelo poenostavljeno. Ni čakanja na telefonski liniji in upanja, da se ti bo nekdo oglasil. Ni nobenega prenašanja kartonov, ko greš npr. na pregled za službo, saj so vsi podatki v sistemu. Ni tako kot v Sloveniji, ko pošiljaš svoj karton in je vprašanje, če sploh pride." Isto kartico lahko uporabi v trgovini, lekarni ali kot osebno izkaznico. 

Sistem je enostaven tudi za zdravstveno osebje. "Moj zobozdravnik sam vnaša podatke in sam izstavi račun. Medicinska sestra mu podaja instrumente, ni tam, da igra tajnico."

Splošno zavarovanje ne krije vseh storitev, nekatere je treba doplačati, pravi Franka-Marija. Dodatno zavarovanje v Estoniji omogoča izbor storitev, zdravnikov specialistov in sprejem v moderni zdravstveni ustanovi brez čakalnih vrst. Najmanjši paket znaša okoli 30 evrov. Lahko pa dodatno zavarovanje plača tudi delodajalec. 

Osnovna plača srednje medicinske sestre manj kot minimalec

Kot pravijo v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije, se plače v Avstriji razlikujejo glede na to, ali gre za javne ali zasebne institucije, pa tudi med zveznimi deželami. Povprečje za srednje medicinske sestre je od okoli 2100 evrov bruto naprej. K temu je treba prišteti še 13. in 14. plačo ter dodatke za nedeljsko, praznično, nočno delo. Osnovne plače se v Sloveniji za srednje medicinske sestre gibljejo od 1134 bruto, kar je manj kot minimalna plača, ki znaša 1203 evrov, pa do 1492 evrov bruto. Omenjeni podatki sindikata so za plače brez napredovanj in dodatkov.

Na Finskem je diplomirana medicinska sestra tretji najpogostejši poklic med ženskami. Po podatkih finskega statističnega urada je bila leta 2019 njihova povprečna bruto plača 3155 evrov na mesec, kar je manj od povprečne mesečne plače na Finskem, ki je takrat znašala 3527 evrov na mesec. 

Beg zdravstvenega kadra iz Slovenije v Avstrijo, iz Finske na Švedsko in Norveško

Največ slovenskih zdravstvenih delavcev, ki se odločijo za delo v tujini, odide v Avstrijo. Tako kažejo podatki Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, ki izdaja potrdila o dobrem imenu – ta je v nekaterih državah pogoj pri zaposlitvi. Večino potrdil – od skupno 1215 v zadnjih sedmih letih – so izdali prav za zaposlitev v Avstriji. Največ za zdravstvene tehnike (785), sledijo diplomirane medicinske sestre/babice (362) in bolničarji negovalci (68). Po neuradnih podatkih sindikata medicinske sestre odhajajo tudi v Veliko Britanijo in na Irsko. Informacije, ki jih v zbornici prejemajo s terena, kažejo, "da smo zlasti v zadnjih treh letih, odkar smo se soočili z epidemijo covida-19, priča vse večjemu številu odhodov izvajalcev iz poklica".

Tudi na Finskem imajo podobne težave, sestre odhajajo – na Švedsko in Norveško, kjer so plače višje, pravi Tadeja. Primanjkuje okoli 16.000 medicinskih sester, ocenjuje Anna Suutarla, vodja njihovega združenja. Zato bodo predvsem za negovalna dela prisiljeni zaposliti ljudi, ki nimajo izobrazbe na tem področju. Medicinske sestre na Finsko prihajajo celo s Filipinov. 

Nam je finsko zdravstvo dejansko lahko za zgled pri reformi?

Finski in estonski zdravstveni sistem imata enake probleme kot vsa Evropa, to so čakalne dobe, veliko starejše populacije, pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Pacienti pa postajajo od covida naprej vse bolj nestrpni, opaža Tadeja. "Pacienti so bolj agresivni, potrebujejo veliko več kot prej. Tudi duševnih težav je več, posebej med mladimi, kar je zaskrbljujoče." Ana ocenjuje, da se za razliko od Slovenije čez mejo še ne pozna, da jim primanjkuje družinskih zdravnikov. 

Tina pravi, da se na Finskem že nekaj let govori o popolni prenovi zdravstvenega sistema. "Smešno je, ko so v Sloveniji govorili, da morajo za zgled vzeti Finsko, medtem ko se Finska želi izvleči iz vseh težav, ki jih imamo v zdravstvu. Slabše je tukaj to, da ni osebnih zdravnikov, kar je sploh problematično pri pacientih z več zdravstvenimi težavami. Je pa lažje priti do zdravnika, saj se lahko kadar koli oglasiš na kliniki."