Proteinska manija – nujna ali zdravju škodljiva?

Koliko beljakovin potrebujemo dnevno? Odrasel človek potrebuje 0,8 grama beljakovin na kilogram svoje telesne mase, pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko. Poglejmo konkretno: Povprečen moški v Sloveniji po podatkih Sursa tehta skoraj 86 kilogramov in zato potrebuje 68 in pol grama beljakovin dnevno. Povprečna ženska pa 55 gramov. 

Otroci jih zaradi rasti potrebujejo več, nosečnice in doječe matere tudi. Enako starejši – en gram beljakovin na kilogram telesne teže.

Gibanje šestkrat na teden

Kaj pa športni rekreativci? Saša Torkar je zagnana nadpovprečna rekreativka, ukvarja se s triatlonom. Šestkrat na teden plava, kolesari, teče in telovadi v fitnesu. Prehrano vidi kot četrto disciplino njenega športa. Ob redni službi, družini in natrpanem urniku pri obrokih skuša čim manj komplicirati. "V glavi imam obrok z enoto hidratov, pa okoli 30 gramov beljakovin, recimo proteinski puding, ali 200 gramov puste skute." Beljakovine so v preteklosti iz njenih obrokov pogosto izpadle, zaužila jih je premalo. 

Preklop v glavi, da so beljakovine zelo pomembne, je naredila s pomočjo nutricionista in osebnega trenerja Maria Sambolca iz podjetja Feelgood. Ključno je, izpostavlja, da se pozanimamo, kakšne so naše potrebe po beljakovinah. Pri tem si lahko pomagamo s proteinskimi izdelki, ki pa sicer niso nujni. "Tako kot lahko dobimo dovolj zelenjave, tudi če ne jemo brokolija."

Na kaj moramo biti pri nakupu pozorni?

Saša Torkar priznava, da je bila kdaj pri nakupu proteinskih izdelkov zavedena. "Se deklarira kot nek proteinski izdelek, na koncu je pa še ogromna količina maščob zraven." Postala je bolj pozorna, da skupaj z beljakovinskim izdelkom ne dobi še dodatnih maščob. "Opažam, da imajo znanci, kolegi kar veliko težav s tem, da še ne prepoznajo razlik, kaj je zdaj res beljakovinsko živilo in kaj je ogromno energije zraven." 

A ne smemo metati vseh izdelkov v isti koš, pojasnjuje Sambolec. "Imamo bolj koristne, bolj smiselno zastavljene, kot so napitki, pudingi, in imamo bolj komercialno usmerjene beljakovinske izdelke, kjer imamo besedo protein bolj kot neko marketinško frazo zraven – razni namazi, beljakovinske ploščice, ki so v resnici samo glorificirane navadne ploščice. Govorimo o kruhih, svaljkih, to je preplačano osnovno živilo." 

Proteinska oznaka na ploščici ne pomeni nič

Sambolec opozarja glede proteinskih ploščic. "Gre za visoko kalorično, procesirano živilo, ki ima veliko odvečnih nasičenih maščob in kalorij. Oglašujejo se kot boljša izbira, ki to ni. Če gre za proteinsko oznako na ploščici, to še ne pomeni v resnici nič." Ocenjuje, da je na trgu več manj kakovostnih beljakovinskih ploščic, a so izjeme, kjer so ploščice bolje formulirane. 

Proteinski izdelki so kdaj bolj koristni kot visokokalorična živila, dodaja. "In obratno, izbirati samo beljakovinske izdelke, svaljke, namaze, ker so beljakovinski, in jih razumeti, da so večvredni, je tudi zmotno. Tukaj je potreben zdrav razum."

Lahko preveč beljakovin škodi zdravju?

Vidimo jih kot bolj zdravo možnost. Če so res, smo preverili pri Edvini Hafner na Inštitutu za nutricionistiko. "Ti izdelki imajo pogosto manjše vsebnosti sladkorjev, pa mogoče višjo vsebnost nasičenih maščob." Lahko škodijo zdravju? "Da bi obremenili ledvice, je pri zdravih posameznikih bolj redek pojav. Seveda se odsvetujejo visoki vnosi beljakovin, nad tri grame na kilogram telesne mase za neko daljše časovno obdobje." 

Ker jih vidimo kot bolj zdrave, mogoče kdaj upravičimo, da kakšen izdelek pojemo večkrat. "Vsi izdelki niso tudi manj kalorični, tudi z njimi lahko ustvarjamo energijski presežek in posledično nabiranje odvečnih kilogramov, zato je te izdelke smiselno vključiti v sklop celostne prehrane, ker več ni vedno boljše." S tem, da zamenjamo živilo z beljakovinsko alternativo, ne bomo rešili problema, dodaja. "Smiselno je omejiti proteinske namaze, čipse, ki sicer imajo več beljakovin kot njihove originalne različice, ampak k celokupnemu vnosu beljakovin prispevajo zanemarljivo količino beljakovin."

Slovenci v povprečju pojemo dovolj beljakovin

Slovenci v povprečju pojemo dovolj beljakovin. To kažejo rezultati nacionalne raziskave Inštituta za nutricionistiko. Slabih 90 odstotkov moških in dobrih 82 odstotkov žensk poje dovolj beljakovin. Slabši rezultati pa so za starejše, kjer je tudi večja potreba. 71 odstotkov starejših moških in slabih 57 odstotkov žensk je pojedlo priporočljiv en gram beljakovin glede na svojo težo. Po mnenju dr. Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko Slovenci največ beljakovin dobimo iz mesa in mesnih izdelkov. To je razlog, da imamo precej visoke vnose beljakovin. "Pojemo precej več mesa, kot se ga priporoča. Ne bi bilo napak, da bi večji del beljakovin izviral iz rastlin." Najboljši rastlinski viri beljakovin so stročnice.

In ključno vprašanje: ali proteinske izdelke, če jemo uravnoteženo, sploh potrebujemo? Doda, da pri adolescentih ni kakšne posebne potrebe po raznih proteinskih izdelkih, ker je toliko beljakovin, kot jih potrebujejo, možno pridobiti z uravnoteženo prehrano.

Agresivno oglaševanje

Proteinski izdelki nas vabijo s kričečimi napisi vsebnosti beljakovin, pogosto zapakirani v črni barvi, da imamo občutek, da gre za premium izdelek, pojasnjuje Urša Menard z Zveze potrošnikov, kjer so naredili tržni pregled beljakovinskih živil. Osredotočili so se na mleko in mlečne izdelke. Ugotovili so, da je ponudba res ogromna. Količina beljakovin pa, da ni podana na 100 gramov, kot je v hranilni tabeli, ampak na pakiranje. "Imamo pakiranje 50 mililitrov beljakovinskega napitka, ki vsebuje 50 gramov beljakovin." Izpostavi pudinge v prahu, ki imajo na sprednji strani napis, koliko beljakovin vsebuje na pakiranje. "To številko smatrajo tudi za mleko, ki ga mi dodamo za pripravo pudinga."

Tudi običajna živila so bogata z beljakovinami, izpostavlja Urša Menard. "Piščančja prsa bi tudi lahko imela napis 500-gramsko pakiranje, vsebuje 100 gramov beljakovin."  

Agresivno oglaševanje nas prepriča, da jih potrebujemo, opozarja Pravst. "Zato so oglasi pogosto sporni in zavajajoči, ker nanje nasedajo tisti, ki sploh nimajo pomanjkanja beljakovin in jim te izdelki prav nič ne koristijo." 

K nakupu nas spodbujajo s slogani brez slabe vesti, kar je po mnenju Sambolca sporno oglaševanje. "Ne s strani trgovin, ampak konkretnih posameznikov, največkrat tistih, ki so najbolj glasni preko družbenih medijev. Tam se o teh izdelkih in prehranskih dopolnilih govori na način, ki ni znanstveno podkrepljen, strokoven, ampak je bolj mnenjski." Ljudje smo zmotljiva bitja in nasedemo na takšna oglaševanja. "Stranke pridejo in priznajo, veš, uporabljala sem to dopolnilo, to živilo in ugotovijo, da ni bilo vse v rožicah, včasih imajo kakšne negativne učinke." 

Sprednja stran izdelka ne pove dovolj

Po besedah Urše Menard sprednja stran pri vseh izdelkih pogosto ne predstavlja celotne slike živila. "Nekateri beljakovinski izdelki se bolj približajo nekim sladicam, so tudi energijsko zelo bogati, v mislih imam čokoladni beljakovinski namaz, ki ima visoko energijsko vrednost in je njegovo količino smiselno omejiti, ali je beljakovinski ali ne. Zavedanje, da naj bo sladica – sladica." Apelira, naj ne nasedamo marketinškim trikom, ampak se odločamo glede na naše potrebe. "Živimo v zelo hitrem tempu, povprečen potrošnik, ki ima nad glavo stresno službo, družino, 100 drugih skrbi, ne moremo pričakovati, da bo razumel, kaj se dogaja čisto v vsakem živilu." 

Zakaj kupujemo proteinske izdelke? Na Zvezi potrošnikov so v anketi ugotovili, da v prvi vrsti zato, ker so priročen vir beljakovin ali imajo specifične cilje – denimo izguba telesne mase, pridobivanje mišične mase, športne cilje. Malo ljudi pa izdelke izbira zaradi okusa. 

Potrošniki nismo ozaveščeni

Po oceni Sambolca potrošniki na področju prehrane nismo dobro ozaveščeni. "Na področju beljakovinskih izdelkov se ljudje delijo na dva tabora, ali je to samo za bodibilderje in to ne pride v poštev zame, ali obratno, vse, kar je beljakovinsko, je zame. Ne izhajamo iz razumevanja svojih potreb." Pri izbiri smo površni. "Dostikrat se pri izbiri zanašamo na to, kdo promovira ploščice in potem izbere nekaj, kar v resnici samo nagovarja njegovo vest, da nima slabe vesti."

Bomo za proteinske izdelke plačali več? 

Običajno bomo za proteinske izdelke plačali več, a ni nujno, ocenjujejo na Zvezi potrošnikov, odvisno je, ali gre za blagovno znamko. "Pri enem čokoladnem namazu je razlika na kilogram v 10 evrih, torej več kot 10 evrov razlike za tistih nekaj več beljakovin, pa čisto enaka energijska vrednost."

Inšpekcija ni ugotovila nedovoljenih sestavin

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je lani analizirala pudinge, proteinske ploščice, napitke, praške – vsega skupaj 35 izdelkov iz slovenskih trgovin. "Niso potrdili nedovoljenih sestavin, v dveh primerih so ugotovili sledi kofeina in kreatina, ki nista bila navedena na deklaraciji, so bile pa količine tako majhne, da ne bi imela ta sestavina kakršnega koli učinka. In ni nobenega vpliva na zdravje. Šlo je za navzkrižno kontaminacijo, ker so pred tem polnili izdelek, ki je imel to sestavino," pojasni vodja sektorja za nadzor hrane Nadja Škrk, pri Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Opozarjajo, da moramo biti pozorni, če kupujemo na spletnih straneh, kjer so prodajalci locirani v drugih članicah EU. Ker slovenščina ni materni jezik, je večja verjetnost za napačno označbo oz. je lahko problematično spoštovanje zahtev glede označevanja. "Dejansko se je nemalokrat izkazalo, da določeni podatki niso pravilni oz. so pomanjkljivi, v takih primerih do nosilca ne moremo priti. Če tako informacijo dobimo, moramo zbrati podatke in to informacijo vnesti v evropski sistem obveščanja. Od inšpekcije tiste države je odvisno, kako se bo zadeve lotil."