Ali Brezovnik občinam zaračunava sicer prosto dostopne dokumente?

Svetovanje občinam med delovnim časom na fakulteti

Prof. dr. Boštjan Brezovnik je 100-odstotni lastnik Inštituta za lokalno samoupravo Maribor, ki ga je sicer med drugim ustanovil z nekdanjim mentorjem prof. dr. Božom Grafenauerjem. Nekdanjim zaveznikom, s katerim sta se razšla zaradi domnevnega plagiata, o čemer smo pisali včeraj. Brezovnik je bil ne le lastnik, ampak tudi direktor do januarja letos, ko je mesto direktorja prepustil Gregu Horvatu.

Iz Erarja je razvidno, da so prihodki javnega denarja na Inštitut od leta 2003 znašali dobre 4,5 milijona evrov. Večino denarja na račun Inštituta priteče od slovenskih občin.

Brezovnikova svetovalna ura je vredna 153 evrov

Kaj počnejo štirje zaposleni in Brezovnik kot svetovalec, katerega svetovalna ura je vredna 153 evrov? Izdajajo uradno glasilo slovenskih občin, v katerem več kot 50 občin objavlja občinske akte, Brezovnik je odgovorni urednik glasila. Občinam prodajajo vzorce aktov v okviru kataloga pristojnosti slovenskih občin, ki so jih izdelali za več kot 100 občin, katerega odgovorni urednik je prav tako Brezovnik. Tako Brezovnik, kot njegov tesni sodelavec prof. dr. Žan Jan Oplotnik ponujata svetovalne storitve – celovito in strokovno pomoč pri izdelavi kataloga informacij javnega značaja, pomoč pri tekočem izvajanju obveznosti po ZDIJZ in v postopku sklenitve javno-zasebnega partnerstva, in to kar med delovnim časom na fakulteti, vsak dan od 8. do 16. ure.

Dokazila si lahko ogledate v spodnjem grafu s kopijami Brezovnikovega in Oplotnikovega kontakta na spletni strani Inštituta. Danes, ko smo o tem spraševali novinarji, imen prof. Brezovnika in prof. Oplotnika z njunima mobilnima številkama na spletnih straneh Inštituta za svetovalne storitve ni več.

Brezovnik zatrjuje, da morajo biti na Pravni fakulteti prisotni le od 8. do 13. ure, v tem času pa da občinam svetujejo njegovi zaposleni na Inštitutu. A kot je razvidno s kopij spletnih strani, je Brezovnik svetovanje oglaševal od 8. do 16. ure, v vsakem primeru torej tudi med delovnim časom na fakulteti.

Bi iz tega lahko sklepali, da Brezovnik zlorablja svoj položaj za zasebni posel? "To težko ocenim," pravi Brezovnik in doda, da so na vseh univerzah šli skozi zanimivo revolucijo, češ da dela v praksi ni bilo mogoče opravljati preko fakultet. "Predvsem z izgovorom, da pravnih mnenj, ne bi pripravljali preko fakultet, ker je to lahko povezano z odškodninsko odgovornostjo in te fakulteta ni želela prevzemati. Hkrati so nas takrat zavezovali, da moramo opravljati tudi strokovno delo, pripravljati študije, elaborate, ekspertize, mnenja, kar je pogoj za habilitacije."

Brezovnik trdi, da so zato začeli ustanavljati podjetja, inštitute, s. p.- je. "Ni pa to neobičajna praksa, preko njih svetuje praktično večina mojih kolegov na tej fakulteti."

Rektorju prof. dr. Zdravku Kačiču, ki je prepričan, da bi se moral Brezovnik od 8. do 16. ure posvečati pedagoškemu in raziskovalnemu delu na fakulteti, pa odgovarja: "Tudi on je eden izmed nas, ker ima ustanovljeno svoje podjetje, kjer je hkrati tudi zastopnik."

Občine plačujejo Brezovniku na spletu objavljen brezplačno dostopen statut

V okviru Inštituta ima Brezovnik tudi portal Lex Localis, spletišče plačljivih baz podatkov predvsem za občine: uradno glasilo slovenskih občin, katalog informacij javnega značaja, katalog pristojnosti slovenskih občin z osnutki aktov in primeri iz prakse, področje statutarne ureditve občin, razvid občinskih gospodarskih javnih služb in negospodarskih javnih služb ter razvid javno-zasebnega partnerstva. 

Dr. Maja Jančič Bogataj iz Inštituta za intelektualno lastnino pojasni, da bi morala biti uradna besedila na voljo brezplačno. "Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah v 9. členu določa, da določena avtorska dela, čeprav sicer izpolnjujejo vse pogoje za avtorsko pravno varstvo, niso varovana. Gre za uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja. Takrat, čeprav izpolnjujejo vse pogoje za avtorsko pravno varstvo, jih zakon izloča iz avtorsko pravnega varstva in so prosta za uporabo."

Ali to torej pomeni, da Brezovnik občinam neupravičeno zaračunava sicer prosto dostopne dokumente?

Česar ne skriva niti sam in pritrdi dr. Jančič Bogatajevi, da ga občine seveda lahko brezplačno skopirajo s spleta in prilagodijo svojim potrebam. "Temu nismo nikoli ugovarjali." Na vprašanje, zakaj občine potem zanj plačujejo, pa odvrne: "To je njihova odločitev."

Občino statut, če ga vzame s portala, kjer imajo pripravljene vzorce, stane 120 evrov. Vzorec statuta pa si občine glede na svoje potrebe prilagodijo in ga sprejmejo na občinskem svetu. 

Primer izračuna. Če bi statut za 120 evrov kupilo okoli 50 občin, bi to znašalo 6.000 evrov. In tega denarja ne bi bilo treba plačati Brezovnikovemu zasebnemu Inštitutu, ker je ta na spletu zastonj. "Se strinjam, ampak to je njihova odločitev. Dejstvo je, da so na portalu dostopni zadnji ažurirani vzorci. Mogoče vzorec, ki bi ga dobili izpred dveh let, ni več skladen z zakonom in ga je zato nesmiselno uporabiti."

To je v resnici le eden izmed zgovornih primerov, kako Brezovnik občinam zaračunava nekaj, česar jim sploh ne bi bilo treba. Koliko od 4,5 milijona evrov prihodkov na Inštitut je torej neupravičenih? Na podlagi tega primera in dejstva, da imajo na portalu Lex Localis objavljenih okoli 1100 vzorcev aktov, ki se skladno s spremembami zakonodaje nenehno ažurirajo, kar pove Brezovnik kar sam, lahko samo ugibamo, da precej.

Zakaj občine ne opravijo svojega dela in raje z javnim denarjem plačujejo Brezovniku?

Občine bi v resnici za te storitve, ki jim jih zaračunava Brezovnikov Inštitut, morale poskrbeti same, bodisi bi jim strokovno pomoč morali nuditi na Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki je kot reprezentativno združenje občin bilo ustanovljeno z namenom, da svetuje in je podpora občin.

Zakaj tega ne počnejo, smo vprašali predsednika SOS-a Aleksandra Jevška, ki je hkrati tudi župan Mestne občine Murska sobota (MOMS). Na vprašanje, ali so razmišljali, da bi v SOS-u zaposlili denimo dva pravna strokovnjaka in s tem občinam skupaj prihranili kakšnih 200.000 evrov na leto, Jevšek odvrne: "Seveda smo, samo smo ugotovili, da je to nemogoče. Ker delamo po 600 predpisih in podzakonskih aktih in bi bila dva pravnika bistveno premalo."

Po drugi strani pa Brezovnik na isto vprašanje pojasni, da bi SOS zelo težko našel strokovnjake, sam pa, da to področje pozna do potankosti. "Zadnjih 20 let urejam katalog pristojnosti občin in zato tudi poznam njegovo vsebino, vse pristojnosti in naloge, ki jih morajo občine izpolnjevati po skoraj 164 zakonih in 500 podzakonskih aktih. Iz tega naslova lahko občine za izvršitev svojih pristojnosti in nalog izdajo preko 1300 različnih aktov." Brezovnik je, čeprav trdi, da je težko najti strokovnjake, zaposlil štiri na svojem Inštitutu, a so strokovnjaki le zato, ker "sem jih skozi leta vzgojil, izobrazil in opravljajo tudi tako delo".

V tem kontekstu ni nepomembno medsebojno sodelovanje Jevška in Brezovnika. Brezovnik je namreč Jevšku oziroma MOMS napisal nov odlok o razdružitvi Pomurskih lekarn. Jevšek namreč že leta opozarja na domnevne nepravilnosti v lekarnah.

Jevšek kljub vsemu le pove: "Kazalo bi razmisliti o tem, da bi naredili neko skupno naročilo, kjer bi se verjetno ta storitev za občine pocenila." Nikakor pa ne vidi možnosti, da bi na SOS-u zaposlili svoje pravnike za veliko manj denarja, kot ga občine letno namenijo Brezovniku. Lani so denimo občine Inštitutu nakazale okoli 370.000 evrov, največ 20.000 evrov prav MOMS, ki jo vodi Jevšek. Zatrdi namreč: "To je posploševanje. Mislim, da je treba pogledati zunaj Inštituta, ki ga vodi gospod Brezovnik, kdo jim še pomaga tudi pri pripravi teh dokumentov."

Kaj je za MOMS delal Brezovnik in zakaj prav on, pa Jevšek odgovori: "Zaradi tega, ker ima zelo dobre reference, in zato, ker smo se na začetku mandata odločili, da bomo uredili stvari, ki dolga leta niso bila urejena."

13-krat isti naslov

Brezovnik kot profesor pripravlja in nato tudi v bibliografiji navaja različne akte. Za to delo prejema plačo visokošolskega učitelja (od leta 2016 do 2019 je za delo na Pravni fakulteti UM skupaj s plačo, podjemnimi pogodbami in avtorskimi honorarji prejel 196.500 evrov bruto), hkrati pa to zaračunava še občinam.

Konkretni primeri.

Kot že omenjeno, je Brezovnik odgovorni urednik uradnega glasila občin, Brezovnik in Oplotnik pa sta avtorja kataloga "Pristojnosti slovenskih občin" z osnutki aktov in primeri iz prakse, ki se objavlja enkrat letno tudi v obliki Priročnika, ki je naveden tudi v Cobissu. Monografija "Pristojnosti in naloge slovenskih občin" avtorja Boštjana Brezovnika je navedena 13-krat z istim naslovom, za vsako dopolnjeno verzijo. Gre torej za kopiranje besedil, za katalog pristojnosti občin, ki ga občine plačajo. To pa kljub temu šteje pri raziskovalni uspešnosti in zagotavljanju pogojev za habilitacijo.

Plačljiva storitev za občine bibliografski kazalec?

V Cobissovem poglavju Elaborat, predštudija, študija ima navedenih 63 enot predlogov ali osnutkov odlokov za občine, plačljivih storitev Brezovnikovega Inštituta, ki so ovrednoteni s strokovno uspešnostjo kot bibliografski kazalec. 

Na očitek, da ne gre za znanstveno, ampak strokovno zadevo, tehnično svetovanje občin, Brezovnik odgovarja: "Naša habilitacijska pravila določajo, da moramo spoštovati tri pogoje – na področju pedagoške dejavnosti, na področju strokovne dejavnosti in na področju znanstvene dejavnosti. In tukaj striktno ločim ta vprašanja. Tudi vsi članki in prispevki ter monografije, ki so bile izdane pri tujih založnikih, so šle skozi recenzijske postopke in so bile ocenjene kot znanstveni prispevki."

Pro bono pokrajinski projekt z namenom?

Predlog, ki ga je pripravilo 59 strokovnjakov z Brezovnikom na čelu, predvideva teritorialno členitev na 10 pokrajin: Pomursko, Štajersko, Koroško-šaleško, Savinjsko, Zasavsko-posavsko, Dolenjsko-belokranjsko, Osrednjeslovensko, Gorenjsko, Goriško in Primorsko-notranjsko pokrajino. Poseben status bi imeli mestni občini Ljubljana in Maribor.

Predlog 10 novih pokrajin bo – domnevamo – pomenil 10 novih statutov, 10 pokrajinskih aktov, spremembo številnih zakonov, 10 pokrajin bo treba kadrovsko in materialno vzpostaviti, pri tem bodo najbrž nastali tudi kakšni spori glede pristojnosti. Tudi če Brezovnik in njegova skupina strokovnjakov s somišljeniki trdijo, da delajo pro bono, je glede na preteklo Brezovnikovo poslovno pot mogoče pričakovati, da bi lahko bil aktiven tudi, ko bo treba pokrajine vzpostaviti v praksi.

V spodnjem grafu zato objavljamo kopije s spletne strani pokrajine.si, kjer je bil na več mestih naveden Brezovnikov Inštitut. Tudi tega zdaj, ko smo o tem spraševali novinarji, na tej spletni strani ne boste našli več.

Novo uradno glasilo pokrajin priložnost za nov zaslužek?

Še en primer. V predlog osnutka Zakona o pokrajinah so v tretji odstavek 4. člena zapisali: "Statut in drugi predpisi pokrajine se objavijo v uradnem glasilu, ki ga določa statut pokrajine, če za posamezne predpise zakon ne določa drugače." 

Ali lahko iz tega sklepamo, da bi Brezovnikov portal imel poleg vodilne vloge uradnega glasila slovenskih občin še vodilno vlogo uradnega glasila pokrajin?

In ni nepomembno, da je Jevšek kot predsednik SOS-a skupaj z Združenjem občin Slovenije (ZOS), Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) in predvsem s predsednikom Državnega sveta Alojzom Kovšco prevzel pobudo za začetek aktivnosti o pokrajinah, ki so bile predstavljene predsedniku države Borutu Pahorju.

In prav SOS Aleksandra Jevška je tudi predlagal vodjo skupine, torej Brezovnika, kot nam sporočijo iz Državnega sveta, "ker ima Brezovnik zelo veliko število pozitivnih referenc iz dosedanjega sodelovanja z občinami, ki so članice vseh treh asociacij lokalne samouprave: SOS, ZOS in ZMOS".

Morda pomenljiva Brezovnikova izjava iz meseca maja, ko je na predsedstvu SOS-a dejal, da so na delovnem sestanku pri predsedniku države ugotavljali, da je čas za pokrajine izjemno primeren. Na to po njegovih besedah kažejo javno-finančni podatki, v prid ustanovitvi pokrajin pa govorijo tudi podatki o centralizaciji države.

Obrnili smo se tudi na urad predsednika države Pahorja, kjer smo jih med drugim spraševali, ali so preverjali morebitno moralno etično (ne)oporečnost članov strokovne skupine. Zapisali so le: "Strokovna skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje je bila ustanovljena in deluje v okviru Državnega sveta Republike Slovenije. V uradu predsednika tako ne razpolagamo z informacijami, na podlagi katerih bi lahko odgovorili na vaša vprašanja."

Medtem pa v bodočih pokrajinah Brezovnik ne vidi potencialne 'niše', zatrdi, ker se bodo pokrajinski sveti, kot to velja tudi za občine, samostojno odločili, v katerem uradnem glasilu bodo objavljali svoje predpise, ali pa bodo ustanovili svoja uradna glasila. "Če ta projekt uspe, si bom vzel nekaj let predaha, ker sem prekleto izčrpan. Nimam nikakršnega interesa, da bi potem počel še kar koli za pokrajine. Tudi zaradi medijskih napadov, laži, podtikanj, klevet, ko so se me lotili. Zdaj napadajo mojo habilitacijo na fakulteti zaradi dejanj, ki jih nisem storil. Sem v tem trenutku izredno izčrpan človek. In predsednik me nenehno prepričuje, naj še vztrajam in počakam do konca, da bi lahko to vložili v Državni zbor."

Odločno v bran je Brezovniku stopil tudi Kovšca in nas podučil, da se moramo končno nekaj dogovoriti. "Ali ga napadete zato, ker prostituira strokovnjake, da delajo zastonj, ali pa ga napadete zaradi tega, ker si menda zagotavlja korist. Oboje – ‘no go’," pravi.

Ob tem je Kovšca včeraj po našem razkrivanju na Twitterju zapisal: "Kdo in predvsem zakaj se je lotil dr. Boštjana Brezovnika ravno v času začetka javne razprave o predlogu ustanovitve pokrajin? So šest let stare zamere med nekdanjimi sodelavci ‘kronski dokaz’ za diskvalifikacijo? Kdo si obeta koristi od morebitnega uspeha javnega linča? Zavist ali ...?"

Brezovnik pripoveduje, da se je kljub ponujenemu plačilu predsednika Državnega sveta temu odrekel, čeprav so opravili izjemno zahtevno delo. "Verjemite, tu je na 1000 ur, ki smo jih morali presedeti, preštudirati vse, pripraviti in ponuditi naše znanje. Seveda bo epilog na koncu ta, da bom zagotovo ostal brez zaposlitve na svoji matični fakulteti, da bom plačal jaz in moja družina za to zelo veliko ceno. Tako da bi jaz pričakoval iz spoštovanja do mojih kolegov, da ustavite že enkrat to razpravo glede naših bodočih pričakovanj. Jaz nimam nikakršnih. Ne potrebujem več dela, ker ga imam dovolj. Ne potrebujem zaslužkov, ker imam tega dovolj. Potrebujemo samo mir, da bomo lahko svoje delo oddelali do konca."

O vsebini pokrajin bo mogoče javno razpravljati do 20. februarja. Zaživele pa naj bi do leta 2030. 

O tem, ali bo Brezovnik postal redni profesor na mariborski univerzi ali pa bo ostal brez službe, bodo v torek odločali na Senatu Univerze v Mariboru.