Prevzem Policije z devetimi menjavami in 'eksperimentom' na NPU

Začetek kadrovskega pohoda na Policijo – prva nočna seja vlade

Kadrovski pohod nove oblasti na Policijo, pri kateri je zaposlenih več kot osem tisoč ljudi, se je začel 13. marca 2020, ko je prisegla vlada Janeza Janše. Na prvi večerni seji vlade so že razrešili generalno direktorico Tatjano Bobnar. Gre za politično funkcijo in direktorja Policije zamenja vsaka vlada. Nasledil jo je Anton Travner, sprva kot v. d., nato so mu potrdili mandat. 

Njegova preteklost ni čista. Travnerja je namreč z enim od prejšnjih šefov Policije, Stanislavom Venigerjem, zaradi domnevnega oškodovanja državnega proračuna, ko sta neupravičeno prejemala finančne dodatke za delo na predstavništvu DCAF v Ljubljani, pred leti preiskovala protikorupcijska komisija. In medtem ko je moral Veniger takrat pospraviti svoje stvari in oditi s Policije, Travner zdaj svoje delo pri DCAF navaja v življenjepisu kot referenco za vodstveno funkcijo. Spomnimo se, Veniger in Travner sta bila pred več kot desetletjem uradno napotena v službo na švicarski center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami DCAF in prejemala dodatke k plači za delo v Ženevi, kjer je sedež centra. V resnici pa sta delala v Ljubljani. In medtem ko sta priznala in denar vrnila, tožilstvo ni našlo razlogov za pregon. 

Travner je le 14 dni po imenovanju za polni mandat odstopil, a ne ker je posredoval v aferi nabave medicinske opreme, pač pa zato, ker so bile hišne preiskave prav zaradi nabav zaščitne opreme tudi pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku, ki je bil tudi pridržan. Le nekaj ur kasneje je nepreklicno odstopil še notranji minister Aleš Hojs, ki je po nekajmesečni burleski glede odstopa, ki ga je sprejel tudi premier Janez Janša, pa mu je nato vrnil odstopno izjavo, ki jo je Hojs raztrgal in vrgel v koš, še danes notranji minister. Do živega mu ni prišla niti interpelacija. 

V kadrovskem pohodu devetih menjav na Policiji – po naših informacijah je deseta samo še vprašanje časa– je na vrh torej sedel še en v. d. generalnega direktorja, Andrej Jurič. 

Travner, ki se je tako v zgodovino vodenja mož v modrem zapisal kot direktor Policije z najkrajšim stažem, pa se je že 26. junija zaposlil na Darsu – prav zanj so ustvarili novo delovno mesto svetovalca uprave za korporativno varnost. Tja ga je povabila kar uprava Darsa, ki jo vodi nekdanji podpredsednik koalicijske NSi Valentin Hajdinjak.

Vrh ni bil dovolj, zarezali so v strokovne funkcije

Vrh Policije za vlado ni bil dovolj. Šlo je za najbolj množične kadrovske menjave zadnjih let. Po naših zanesljivih informacijah naj bi imele en sam cilj – obvladati operativno delo policistov in ustaviti za vladajoče in njihove podpornike obremenile predkazenske postopke. Kadrovsko so globoko zarezali v strokovne funkcije. 

Oditi so morali štirje šefi. Prvega moža Uprave kriminalistične policije s tisoč kriminalisti Boštjana Lindava je zamenjal Vojko Urbas. Razlog? Lindav je podprl takratno generalno direktorico Bobnarjevo, ko ni dovolila, da bi parlamentarna komisija za nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami pod vodstvom poslanca SDS Žana Mahniča vpogledala v podatke, kateri kriminalisti preiskujejo domnevno sporno financiranje nekaterih medijev blizu SDS. Spomnimo se, dejala je, da Policija ni in ne bo podaljšana roka politike. Mahnič je zdaj državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu predsednika Janše.

Srečka Jarca, ki je vodil 5500 uniformiranih policistov, so poslali za policijskega atašeja na Hrvaško, da so lahko za direktorja Uprave uniformirane policije nastavili Daniela Lorbka. Tistega Lorbka, ki ga je Bobarjeva lani umaknila z mesta direktorja mariborske policijske uprave, nato se je zaposlil na Generalni policijski upravi. 

Novi oblasti ni bila povšeči niti dolgoletna vodja Sektorja za odnose z javnostmi Vesna Drole, ki jo je nasledila Maja Ciperle Adlešič, sicer soproga direktorja PU Koper Igorja Ciperleta. Droletova je na tem položaju preživela pet generalnih direktorjev Policije in pet različnih ministrov za notranje zadeve, na Policiji pa je zaposlena že od leta 1999. Najprej je bila šefica odnosov z javnostmi na notranjem ministrstvu, zadnjih sedem let pa vodja te službe na Policiji.

Po skoraj 30 letih je po naših zanesljivih informacijah zaradi številnih pritiskov odšel Franc Pavlin, vodja sektorja za notranje preiskave in integriteto, kar je bil šok za mnoge, čeprav je uradno dal odpoved sam. Nadomestil ga je Boris Praznik, sicer Pavlinov sodelavec v istem sektorju.

Uradno menjave še niso izpeljali, a naj bi bili o tem obveščeni že vsi vpleteni. PU Ljubljana naj bi moral zapustiti direktor Stanislav Vrečar, ki mu je po naših informacijah generalni direktor Jurič to, da ga bodo razrešili, tudi že povedal.  

V petih mesecih na NPU štirje šefi, zdaj ga vodi prijateljica Roka Snežiča, Petra Grah Lazar, s povišico za pet plačnih razredov

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je že vse od nastopa Janševe vlade redno tarča politike. Cilj: podreditev enote Policije in pridobivanje zaupnih podatkov, ki se nanašajo na preiskave ljudi iz koalicije in vseh, ki so povezani s stranko SDS. To početje ves čas podpirajo tudi stranke SMC, NSi in DeSUS.

To je primer. Specializirano državno tožilstvo je po naših informacijah že dvakrat preprečilo nadzornikom notranjega ministrstva, da bi se na Nacionalnem preiskovalnem uradu seznanili s celotnim spisom, ki zaradi afere o sporni nabavi zaščitne opreme bremeni gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Zdaj so po neuradnih podatkih poskusili priti do spisa celo preko drugega urada, a jim vseeno ni uspelo. Tožilstvo vpogleda v spis ni dovolilo.

Za najbolj sporne je torej stroka označila prav menjave na NPU. V petih mesecih so se zamenjali štirje šefi, po Darku Muženiču, Igorju Lambergarju in Urošu Lepoši so na vrh postavili izbranko oblasti in prijateljico Roka Snežiča, Petro Grah Lazar. To je bilo prvič, kajti doslej, v desetih letih, ni še nobena vlada razrešila direktorja NPU iz političnih razlogov. 

Zakaj je dejstvo, da je Grah Lazarjeva Snežičeva prijateljica, sploh pomembno? Najprej, Snežič sam pove, da je prijatelj s premierjem Janšo in da mu svetuje na področju davkov. Drugič, Snežič je davčni dolžnik, ki ga v Bosni in Hercegovini obravnavajo tako na tožilstvu in sodišču kot v dveh agencijah. Tretjič, v Sloveniji je v več postopkih na tožilstvu in NPU, posebej zanj pa so ustanovili Specializirano preiskovalno skupino (SPS) s strokovnjaki iz štirih institucij – ob tožilstvu in NPU v njej sodelujeta še Furs in Urad za preprečevanje pranja denarja. 

Da bi ga preiskoval kdor koli v Bosni, je Snežič septembra za Dejstva zanikal, ni pa zanikal postopkov, ki jih ima na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki mu je naložilo plačilo pol milijona evrov iz dveh pravnomočnih sodb. "Vem pa in imam dokumente, da so se na oblasti v BiH ves čas obračali Slovenci, zahtevali so prisluškovanje telefonskim pogovorom, izpiske ljudi, s katerimi delam, sledenje."

Ključno vprašanje je, kako SPS zdaj deluje, po kakšnih in čigavih navodilih, saj je vlada na ključne položaje institucij, pri katerih je Snežič v postopkih, postavila ljudi iz kroga SDS oziroma njegove člane. Urad za pranje denarja je prevzel Ivan Kopina, nekdanji občinski svetnik SDS v občini Straža. Furs je prevzela Irena Nunčič, kandidatka za občinsko svetnico SDS v Šmarjah pri Jelšah, NPU vodi Snežičeva prijateljica Grah Lazarjeva. 

Snežič je na vprašanje glede dejstev o Petri Grah Lazar pomenljivo odgovoril: "V zvezi s Petro Grah Lazar ne bom komentiral ničesar."

Grah Lazarjeva si je takoj, ko je prišla na položaj, že izpogajala višjo plačo. Prvi mož Policije Jurič je namreč vladi predlagal, da ji že prvi mesec njenega dela plačo zvišajo za pet plačnih razredov oziroma jo uvrstijo v 53. plačni razred, več ni šlo.

In že poskrbela za prvo kadrovsko potezo, ki jo je spet pospremilo presenečenje vseh v policiji. Urbas in Grah Lazarjeva sta po naših informacijah na razpisu za novega pomočnika direktorja NPU izbrala kriminalista Boruta Franca. Na razpis so se neuradno prijavili kar trije, ki so na položaju vodje preiskav in naj bi imeli bistveno večje reference za to delovno mesto. Izbrani kandidat namreč nima nobenih vodstvenih izkušenj, niti ni na položaju vodje preiskave.  Ob tem pa so Muženiča po naših podatkih spet premestili na drugo delovno mesto, tokrat v vodstvo Generalne policijske uprave, torej direktno pod prvega moža Policije Andreja Juriča.

Urad za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj je tako prevzela doktorica poslovnih ved, ki ji, kot pravi strokovnjak za policijska pooblastila Miroslav Žaberl, sicer ne gre očitati mladosti, ampak ima zelo malo operativnih izkušenj. "In skoraj nič vodstvenih." 

Denis Čaleta, strokovnjak za varnostna vprašanja, pa je ob tem dejal: "Priča smo političnemu kadrovanju, ki v končni posledici ne prinaša nič dobrega za tako pomemben organ, kot je Policija. Preprosto se moramo zavedati, da govorimo o strokovnih funkcijah. In seveda bi morale biti strokovne funkcije relativno neodvisne od politike."

Preden je nova oblast uspela ustoličiti Grah Lazarjevo na čelo NPU-ja, je kadrovsko rešeto intenzivno mlelo. Teren zanjo so pripravljali dlje časa. Vmes so, zato, da bi utišali medije, prvič po desetletju iskali drugega pomočnika NPU, ki je bil pripravljen prav za Grah Lazarjevo. Da se je za to mesto prijavila, je za Dejstva tudi potrdila. Vmes pa so se šefi menjali kot za stavo. Najprej so zamenjali Muženiča, nato sta zelo hitro pritiskom podlegla Lambergar in še tretji šef NPU, Lepoša. Po naših neuradnih informacijah je obupal zaradi nemogočih razmer za neodvisno delo, v katerih je bilo vse podrejeno politiki, in to kljub temu da naj bi bil na to mesto imenovan na željo vladajoče politike. 

Muženič je pravico iskal na sodišču, ki je odločilo, da je bil razrešen nezakonito, Policiji pa hkrati ni naložilo, da mu mora vrniti staro delovno mesto, ampak le, da mora o tem znova odločiti. Nato so Muženiča že drugič razrešili z novimi razlogi. Jurič je menil, da je bil, če je bil po mnenju Upravnega sodišča nezakonito razrešen, tudi nezakonito imenovan.

Sagi o imenovanju novega direktorja ni videti konca. Notranje ministrstvo po naših informacijah predlaga črtanje in spremembe zakona, ki se nanašajo na NPU, da je NPU pri izvajanju svojih nalog avtonomen, da NPU vodi direktor – tako torej ukinjajo funkcijo direktorja, tudi člen, ki se nanaša na prevzem preiskave. Torej da direktor NPU predlaga, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bodo prevzeli. Po novem bi o tem odločal generalni direktor Policije. NPU pa bo, kot vse kaže, vodil kar prvi mož Uprave kriminalistične policije. 

Vmes so oblikovali 'kazensko' delovno skupino za migracije

V novi vladni delovni skupini za migracije so se po mnenju poznavalcev znašli prav tisti uslužbenci Policije, ki so vladi trn v peti. S tem manevrom naj bi jih skušali umakniti z njihovih delovnih mest, ker naj bi bili zaradi svojega dela moteči za to vlado. Več zaposlenih na NPU se je znašlo v nemilosti, ker preiskujejo domnevna kazniva dejanja številnih vladnih predstavnikov.

Skupino za migracije vodi prijatelj Franca Kanglerja in njegov nekdanji sodelavec na mariborski policijski upravi Vlado Maksimovič, ki je že v pokoju. Ob tem spomnimo na – milo rečeno – začudenje, ko je minister Hojs za svojega državnega sekretarja imenoval prav Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, ki so ga odnesle množične demonstracije. Kangler je tudi bivši poslanec, državni svetnik, človek številnih policijskih in sodnih postopkov, večina je padla. 

In prav Kangler naj bi službo uredil še enemu svojemu prijatelju, Severinu Peku iz Gasilske brigade Maribor, kjer je bil vodja splošne službe. Pek je postal v. d. glavnega inšpektorja Inšpektorata za notranje zadeve na MNZ. To je bila še ena v vrsti nerazumnih kadrovskih zamenjav, saj so razrešili strokovnjaka na tem področju, Mitjo Perka.

Jurič je petim zaposlenim v Policiji poslal elektronsko sporočilo, da jih je izbral v vladno delovno skupino, ki se bo ukvarjala z migracijami. Podobno so v 'kazensko skupino' izbrali člane iz civilne in vojaške obveščevalne službe. Sporočilo na Policiji so prejeli odstavljena Bobnarjeva, razrešeni Lindav, Droletova in še dva kriminalista NPU, Tina Pahor in Marko Košir. Med 60 zaposlenimi kriminalisti na NPU so izbrali ravno tista, ki preiskujeta domnevne nepravilnosti prejšnje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), pri kateri sta osumljenca obrambni minister Matej Tonin in državni sekretar Žan Mahnič. Čeprav je Jurič samo teh pet ljudi obvestil, da jih je izbral v delovno skupino, je bil pozneje na sklepu vlade dodan še pomočnik direktorja NPU David Antolovič. Po naših neuradnih informacijah ga je na seznam dodala kar vladajoča politika, ki je z njim v zadnjih mesecih tudi že večkrat obračunala in ga diskreditirala v medijih, ki jih obvladuje stranka SDS.

S funkcijo nagrajen tudi Jakopin z žaljivim zapisom 'CSD-ji so leglo nepotešenih feministk'?

Avtor močno žaljivega zapisa, da so "CSD-ji leglo nepotešenih feministk", Borut Jakopin, sicer uslužbenec notranjega ministrstva, za to nedopustno izjavo ni nikoli odgovarjal, ampak samo še napreduje. Novembra je postal podsekretar, v začetku decembra pa celo nastopil na vladni tiskovni konferenci, o svoji izjavi pa ni želel govoriti. "O tem je bil podan že odgovor MNZ, takrat drugih sankcij ni bilo, ostalo pa mislim, da ni tema te konference." 

In zdaj naj bi se taistemu Jakopinu obetala še funkcija, mesto direktorja Urada za tajne podatke. Dokaz, da so za to vlado tudi strokovna delovna mesta postala parkirišča političnih kadrov, pa četudi je to povsem neprimerno in nedostojno.

V Policijo so zarezali tudi Šarčevi, a le v sam vrh

Vlada Marjana Šarca je zaprisegla 13. septembra 2018, prvega moža Policije je razrešila na tretji redni seji tri tedne kasneje. Moral je oditi Simon Velički, ki je Policijo vodil le devet mesecev, na čelo Policije pa so postavili Tatjano Bobnar. Najprej za vršilko dolžnosti, nato je bila čez dva meseca imenovana za polni mandat. Bobnarjeva je tako postala prva ženska generalna direktorica Policije. Menjavo vrha Policije so izvedli, kljub temu da je notranji minister Boštjan Poklukar dejal, da ne načrtuje zamenjave Veličkega. Razrešitev je bila presenečenje, Poklukar pa poteze ni pojasnil, ker da mu tega ni treba po zakonu o javnih uslužbencih, ki pravi, da lahko funkcionar oziroma organ v enem letu od nastopa funkcije razreši generalnega direktorja ne glede na razloge.

Bobnarjeva je strokovnjakinja in ni politični kader. Bila je namreč namestnica kar štirih generalnih direktorjev Policije iz povsem različnih strank in vedno ostala namestnica direktorja.

Teden dni po prevzemu oblasti je mesto direktorja Uprave kriminalistične policije zapustil Branko Japelj, njegovo mesto pa je prevzel Boštjan Lindav. Na Policiji so na prvi pogled politično menjavo pojasnili s tem, da je bil Japelj na delovno mesto rezidenčnega projektnega svetovalca v okviru projekta tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v Srbiji izbran že aprila, tako da njegov odhod nima nikakršnega povezave z aktualnimi razmerami.

Vodenje NPU je s 1. junijem 2019 prevzel dotedanji direktor Urada za preprečevanje pranja denarja Darko Muženič – to naj bi bila izbira Bobnarjeve, ki se ni odločila za še en mandat Darka Majheniča. Ko se je namreč na razpis prijavilo pet kandidatov, je Bobnarjeva vse zavrnila in ob ponovljenem razpisu izbrala Muženiča.

Šarčeva vlada je tako v Policiji zamenjala le vrh; namesto Veličkega je postavila Bobnarjevo, ki je bila strokovno podkovana. 

V 22 letih se je zamenjalo 14 direktorjev Policije

Jurič je 12. generalni direktor Policije v 22 letih, za zdaj je še vršilec dolžnosti. Če prištejemo še dva v. d.- ja, Bojana Potočnika in Matjaža Šinkovca, jih je celo 14. Nihče ni končal petletnega mandata. Prvi generalni direktor Policije je leta 1998 postal Borut Likar. 

"Petletni mandat direktorja Policije deluje kot farsa", je za Večer dejala odstavljena direktorica Bobnarjeva. "Tako hitre menjave na vrhu Policije onemogočajo njen razvoj, hkrati pa dopuščajo politiki nišo, skozi katero lahko iztegne roke po prepovedanem."

Strokovnjak za varnostna vprašanja Čaleta pa meni, da bi moral vsakokratni generalni direktor Policije v celoti izvesti svoj mandat, šele po tem bi ga lahko politika, če bi res bile kakšne strokovne napake, zamenjala. "Takšna primerjalna praksa je tudi v tujini, saj ljudje na teh strateških položajih ostajajo več let, to pa daje tem organom tisto potrebno mirnost in strokovnost, da lahko – tudi če je politično področje nestabilno – normalno funkcionirajo. To pa v Republiki Sloveniji v zadnjih letih absolutno ni praksa."

Žalostno dejstvo pa je, doda Čaleta, da se takšno kadrovanje vrši tudi v nižjih strukturah Policije. "Glede na to, da ima Slovenija izredno osiromašen kadrovski bazen, si lahko mislimo, da nam bo zelo hitro zmanjkalo strokovnega kadra, ki bo v prihodnje še sposoben ali pa bo sploh želel prevzeti dolžnosti."

Strah, obup, pritiski

Po besedah naših sogovornikov iz Policije je zdajšnje vodstvo tako Policije (Jurič) kot kriminalisitične policije (Urbas) in tudi NPU (Grah Lazar) povsem politična izbira, ki pa v tej organizaciji ne uživa ugleda, ni kredibilna, je nestrokovna in nekompetentna, kar vedno znova dokazuje s svojimi odločitvami, ki niso strokovne, ampak povsem podrejene političnim željam. Tako pri kadrovanju kot pri nezakonitem odrejanju revizij kriminalističnih preiskav na NPU, ko gre za nedopustno vplivanje političnih prijateljev, ki so hkrati tudi osumljenci v odmevnih policijskih preiskavah (prostitucija). Če se po besedah naših virov Jurič ukloni vsaki politični želji, pa jih je prejšnja generalna direktorica Tatjana Bobnar uspešno odbijala in ni dopustila ne političnega kadrovanja ne morebitnega vplivanja na delo Policije.