Preveč testov, spraševanj, tudi zato veliko otrok pri pedopsihiatrih?

Barbara Šegula Škoberne je ena od pedopsihiatrov, ki so kritični do izobraževalnega sistema. Kot pravi, prihaja k njej veliko otrok, mladostnikov, ki doživljajo zaradi šole in preverjanja znanja velike travme ter stiske. "Ogromno je testov, ogromno je spraševanj, otroci ne zmorejo sproti delati, ker je pač preveč vsega."  Po njenih besedah se otrokom in mladostnikom to pozneje maščuje. "Od staršev in učiteljev dobijo negativen odziv. Da se premalo učijo, premalo delajo, pa gre v osnovi za najbolj pridne in delovne otroke, ki jih potem še dodatno baše tesnoba, anksioznost, počasi pa tudi depresija."

Zadnja raziskava: o samomoru  razmišljalo 14,9 odstotka anketiranih mladostnikov

Število oziroma delež otrok in mladostnikov, ki doživljajo stiske, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenjujejo na podlagi anketnih raziskav, ki jih izvedejo na reprezentativnem vzorcu. 

Ena od raziskav, ki jo navajajo, je mednarodna raziskava 'Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju'. Vsake štiri leta jo NIJZ izvaja v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo, vanjo pa so poleg 11-, 13- in 15-letnikov vključeni pri nas tudi 17-letniki.  Čeprav je zadnja raziskava iz leta 2022, so njeni rezultati, so prepričani na NIJZ, najboljša ocena današnjega stanja. Iz podatkov raziskave je razvidno, da je imela povišano verjetnost depresije dobra petina slovenskih mladostnikov. Resno je o samomoru leta 2022 razmišljala dobra petina mladostnikov, vsak šesti mladostnik pa je imel pogoste občutke osamljenosti. S težjo obliko tesnobe se je spopadalo 6,7 odstotka slovenskih mladostnikov.

V primerjavi s tujino so naši mladostniki poročali o primerljivem zadovoljstvu z življenjem, a so dosegli nižje vrednosti duševnega blagostanja kot njihovi vrstniki v tujini. Težave z različnimi telesnimi ali psihosomatskimi simptomi (glavoboli, težave s spanjem ipd.) so navajali v povprečju podobno ali redkeje kot mladostniki v drugih državah, glede občutkov osamljenosti pa so bili pod mednarodnim povprečjem.

So pa pri nas na področju samomorilnega vedenja na voljo tudi novejši podatki, in sicer iz lanskega leta. Raziskava zajema starostno skupino od 15 do 24 let. O tem, da bi storili samomor, je kadarkoli v življenju razmišljalo 14,9 odstotka anketiranih, medtem ko ga je 3,8 odstotka dejansko poskusilo narediti. Te ocene pa ne zajemajo, pravijo na NIJZ, vseh oblik samopoškodovanja, saj je bilo v raziskavo vključeno zgolj področje samomorilnega vedenja.

Osem klicev na pomoč v samo enem tednu

Prav zaradi samomorilnih misli, pa tudi samopoškodovanj, se otroci in mladostniki pogosto obračajo na terapevtko Matejo Farič Svoljšak. Večkrat kot običajno jo prosijo za pomoč decembra, januarja in maja. "Sem prejšnji teden dobila osem klicev ter več e-mailov po takojšnji psihoterapevtski pomoči."

Pogostejše klice na pomoč kot običajno povezuje terapevtka Farič Svoljšakova z zaključevanjem ocenjevalnega obdobja v šolah, zaradi česar so, poudarja, mladi pod velikim pritiskom ob tem, da so nekateri že tako ali tako izpostavljeni stresnim situacijam. "Nekateri živijo v zelo kaotičnih družinskih razmerah, nekateri so izpostavljeni zlorabam tako alkohola, drog, eksperimentiranju v spolnosti." Kot pravi, doživljajo tudi prve izgube ljubezni in pritiske od vrstnikov.

Trije testi na teden, možen tudi četrti

Predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar se strinja, da so decembra in januarja obremenitve v šolah večje. Obremenjujoče je, pojasnjuje, da imajo na teden več pisnih ocenjevanj. "Pravilnik ocenjevanja strogo določa tri pisna preverjanja na teden, če je kakšno ponavljanje, lahko izjemoma tudi štiri. Potem je tudi še ustno spraševanje. V katalogih znanj je točno napisano, katere ocene morajo biti, torej pisne ali ustne, in to je odvisno od samega predmeta." A se posamezni učiteljski  zbori lahko z vodstvom šole tudi dogovorijo, da imajo denimo na teden tudi samo dve pisni preverjanji in tako olajšajo stisko dijakom, pove Počkarjeva ter dodaja, da pa ničesar ne kršijo tisti, ki tega ne storijo. Počkarjeva pa vidi razlog za stiske tudi v tem, da se dijaki ne učijo sproti. 

Otroci in mladostniki ne morejo delati sproti, ker je preveč vsega, pa je prepričana pedopsihiatrinja Šegula Škobernetova. Po njenem je treba nujno spremeniti izobraževalni sistem. "Učni programi so prenaporni in prezahtevni za neko določeno stopnjo razvoja, ki ga ima otrok, in ne vem, koliko pravzaprav doprinesejo k nekemu pridobivanju znanja, veščin, ljubezni in želji po znanju, ker je pravzaprav vse tako našponano po domače, da otrok ne more vzljubiti znanja, pa je to nekaj najpomembnejšega, kar bi otroku šola morala privzgojiti." Kot pravi, otroci ne dobijo le odpora do učenja, ampak tudi resne težave, od tesnob do depresij.

Vidi pa še en problem. "Te preobremenitve, premalo posluha za potrebe otroka in mladostnika privedejo seveda tudi do stisk, ki se lahko kažejo navzven, to se pravi z nekimi vedenjskimi težavami, ko se otrok frustracij, ki se nabirajo v njem, poskuša znebiti na način, da odreagira navzven, kar se kaže tudi v obliki medvrstniškega nasilja." 

Šolsko ministrstvo obljublja spremembe 

Šegula Škobernetova je glede na izkušnje v svoji ambulanti prepričana, da so prevelike obremenitve otrok v šoli krive za pogosto iskanje pomoči otrok in mladostnikov pri pedopsihiatrih. 

In kako na stiske mladih ter kritike šolskega sistema oziroma prezahtevnih učnih programov odgovarja ministrstvo za vzgojo in izobraževanje? Obljublja spremembe. "V sklopu prenove šolskega sistema vključujemo tudi projekt prenove učnih načrtov, ki ga izvaja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. V procesu njihove prenove morajo avtorji zasledovati realizacijo ciljev, med katerimi je tudi ta, da se obseg ciljev v posameznem učnem načrtu prilagodi obsegu izvajanja (številu ur) tega predmeta, kar pomeni, da morajo avtorji število ciljev in posledično tudi sam obseg obravnavane snovi smiselno prilagoditi količini pedagoških ur pri posameznem predmetu na letni ravni," nam pišejo z ministrstva. 

Na vprašanje, ali načrtujejo tudi spremembo pravilnika, ki zdaj dovoljuje tri pisna preverjanja na teden oziroma v določenem primeru še četrtega poleg spraševanj, na ministrstvu zagotavljajo, da načrtujejo tudi temeljito spremembo pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. 

Več zaposlenih pedopsihiatrov? 

Spremembe pa se morda obetajo tudi glede strokovne pomoči otrokom in mladostnikom. Mladi lahko pomoč poiščejo v centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo v zdravstvenih domovih. Trenutno deluje 25 timov centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov na 22 lokacijah, ciljno število pa je 30 timov, razlaga dr. Radivoje Pribaković Brinovec, namestnik strokovnega direktorja NIJZ, ob tem pa napoveduje še štiri v Ljubljani in enega v Kočevju.

Na vprašanje, zakaj sta v Ljubljani danes le dva centra glede na velike potrebe otrok in mladostnikov, Pribaković Brinovec odgovarja, da ima ljubljanski zdravstveni dom težave s prostori, "ker so načrtovane novogradnje, ki se v tem trenutku še niso realizirale", druga težava pa, da je v pomanjkanju kadrov.

Ekipe v omenjenih centrih sestavljajo različni strokovnjaki. Med drugim so v njih psihiatri, psihologi in tudi psihoterapevt. 

735 otrok in mladostnikov danes čaka nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled pri pedopsihiatru. Ker je mladih, ki potrebujejo strokovno pomoč, vse več, že danes pa morajo čakati na prvo obravnavo leto in pol, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo predlaga ministrstvu za zdravje, da bi v ekipah centrov zaposlili še enega pedopsihiatra. Da bi bil potreben, so prepričani tudi na NIJZ. Po besedah namestnika strokovnega direktorja Pribaković Brinovca je dodatni pedopsihiater potreben glede na dolge čakalne vrste, ministrstvu pa nameravajo tak predlog posredovati, napoveduje Pribaković Brinovec, najverjetneje do januarja.

Predlogu o zaposlitvi še enega pedopsihiatra na ministrstvu za zdravje ne nasprotujejo. Kot nam pravi dr. Mojca Zvezdana Dernovšek,  psihiatrinja in sekretarka v kabinetu zdravstvene ministrice, glede predloga ne vidi problema, tudi sicer poudarja, da doslej ni bilo problema pri financiranju centrov. Konkretno kdaj naj bi glede tega sprejeli kakšno odločitev, pa na ministrstvu za zdravje ne pojasnjujejo.