Predvolilni dvig socialne pomoči - kaj so v resnici izglasovali poslanci?

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je po lastnih podatkih lani izplačalo za 240 milijonov evrov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka.

Za letos je v ta namen predvidenih le 196 milijonov evrov, kar pomeni, da bi morala država zagotoviti dodatnih 40 milijonov evrov, če bi višina izplačil ostala nespremenjena. A brezposelnost pada, zato je mogoče predvidevati, da bo tudi teh transferjev manj.

Z dvigom denarne socialne pomoči je po izračunih ministrstva potrebnih še skoraj 60 milijonov: od tega samo zaradi višje denarne socialne pomoči na 385 evrov za zadnjih sedem mesecev leta dodatnih 45,2 milijona. Ker je cenzus za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek višji, je tudi upravičencev več. Dodatnih 11,6 milijona bo stalo obvezno in, recimo temu dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Za dodatne milijone iz pravkar izravnanega proračuna je kljub opozorilom lastne finančne ministrice glasovala večina koalicijskih poslancev:

Za je glasovalo 22 poslancev SMC, 5 poslancev Desusa, 5 poslancev Levice, ki je dvig predlagala, in Matjaž Hanžek. Proti je bilo 17 poslancev SDS, 3 poslanci NSi ter Zvonko Lah in Andrej Čuš. Poslanci SD niso glasovali.

Pred volitvami leta 2014 je na zadnjem soočenju na naši televiziji 10. julija tedanji kandidat dr. Miro Cerar takole komentiral potezo odhajajoče vlade Alenke Bratušek, ki je želela tik pred koncem mandata izpeljati dogovor s sindikati o plačah v javnem sektorju za leto 2015, s čimer naj bi prihranili 350 milijonov evrov.

"Načelno menim, da je v tem momentu bolje počakati na novo vlado."

Ministrica opozarja tudi na premajhno razliko med prejeto denarno pomočjo in minimalno plačo, češ, da se tistim z nizkimi prihodki ne bo več izplačalo delati. Tole je podrobni izračun skupne višine prejemkov štiričlanske družine z dvema otrokoma, kjer  

1. sta starša zmožna za delo in brezposelna ter prejemata 331,26 evrov denarne socialne pomoči (predlog MDDSZ)

2. prejemata 385,05 evra denarne socialne pomoči (sprejeti predlog Levice)

3. prejemata minimalno plačo.

V primerjavi smo se izognili temu, koliko so otroci stari oziroma kaj obiskujejo (npr. vrtec ali osnovno šolo), in s tem računanju drugih pravic (npr. državne štipendije, subvencije vrtca) in stroškov (npr. dodatno plačilo vrtca). Zaradi enostavnejšega izračuna predvidevamo tudi, da sta oba starša dela zmožna, zato nista upravičena do varstvenega dodatka.

1. Starša sta brezposelna in prejemata denarno socialno pomoč po predlogu ministrstva, 331,26 evrov:

Ker družina nima dohodkov, je uvrščena v 1. dohodkovni razred in za dva mladoletna otroka prejmejo 240,04 evrov otroškega dodatka.

Izračunana višina denarne socialne pomoči: 716,65 evrov

Skupaj prejme družina tako (DSP+OD) 956,69 evrov. Poleg teh dveh pravic imata starša zagotovljeno tudi pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje (v višini 30,81 evra) in pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (v višini 28 evrov oz. skupaj 56 evrov). Ta družina je tako poleg 956,69 evra upravičena še do okoli 86,00 evrov "dodanih" sredstev. 956,69 + 86 evrov = 1042,69 evrov

2. Starša sta brezposelna in prejemata denarno socialno pomoč po sprejetem predlogu DZ, 385,05 evra: skupni prihodek družine naraste na 1191,97, evra.

3. Starša prejemata minimalno plačo, 2x 638 evrov, torej 1276 evrov neto

Dohodek na družinskega člana: 1276 EUR/4 = 319,21 EUR, kar pomeni 3 dohodkovni razred.

Tako je družina upravičena do 157,73 EUR otroškega dodatka (za 2 otroka), skupaj torej 1.434,57 EUR. Starša si morata sama kriti prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje v višini 28 EUR (skupaj 56 EUR). Družina ima na razpolago 1.378,57 evra.

V Levici, ki je uspela s predlogom dviga na 385 evrov, pravijo:

"Za nas v Levici imajo podatki,  da pod pragom revščine živi petina žensk, starejših od 60 let, in četrtina enostarševskih družin, da 43.000 otrok živi v razmerah materialne prikrajšanosti, 17.000 od teh v razmerah hude materialne prikrajšanosti, pomembnejši od ocene izdatkov.

Smo pa seveda ocenili finančne posledice in prišli do bistveno nižjega zneska. Ocena učinka vladnega predloga v zakonu je 11 mio evrov. Če to ekstrapoliramo, bi bilo za dodaten dvig s 331 na 385 evrov potrebnih še 17,6 milijona evrov. Od tega pa je treba odšteti zmanjšanje javnih izdatkov za državne štipendije ter subvencije vrtca, šolskih malic in kosil. Ti izdatki se bodo zaradi dviga DSP zmanjšali, ker se DSP upošteva v cenzusu. Ob tem dodajamo, še, da je bil proračun za 2018 izdelan na podlagi predpostavke, da se bo BDP povečal za 3,9 %, medtem ko marčevska napoved UMAR-ja, kaže, da se bo povečal za kar 5,2 %, torej bo za kar 1,3 milijard evrov višji, s tem pa bodo bistveno višji tudi prihodki."