Volilne kampanje sedmih kandidatov za naslednika Boruta Pahorja so v polnem zagonu. Koliko denarja bodo kandidati namenili za svoje kampanje? Nova Slovenija, ki stavi na svojega kandidata Janeza Ciglerja Kralja, bo za njegovo kampanjo namenila do 50 tisoč evrov lastnih sredstev. "V veliki meri jih bomo porabili za financiranja digitalne kampanje na socialnih omrežjih in po svetovnem spletu," so sporočili iz stranke.
Enak znesek, torej do 50 tisoč evrov, bo potrošil Vladimir Prebilič, kandidat zunajparlamentarne stranke Vesna in volivcev. Predvidoma bo 15 tisoč evrov prispeval Prebilič sam, nekaj pa različni manjši donatorji. "Stroški bodo v največji meri povezani z oglaševanjem (plakati, digitalna kampanja) ter s tem povezanimi storitvami ter promocijo kandidata na terenu," pravijo v njegovem štabu.
Jasno sliko, koliko denarja bodo odmerili za predsedniške volitve, imajo v Levici, ki podpira kandidata Miho Kordiša. Porabili naj bi dobrih 10 tisoč evrov, od tega največ za tisk in oglaševanje ter honorarje. Kampanjo bodo financirali iz lastnih prihrankov, prispevkov članstva in članarin funkcionarjev ter donacij. "Stavimo na kombinacijo klasičnega oglaševanja, terenskega dela in družbenih omrežij. V Levici ne najemamo agencij ali zunanjih svetovalcev. Tako kot v dosedanjih kampanjah stavimo na lastno znanje in dosedanje izkušnje. Imamo štab, ki je organiziran kot kolektivni organ."
In v ostalih strankah? Koalicijski stranki SD in Gibanje Svoboda, ki stavita na kandidata Milana Brgleza, ocene sredstev še nimata, pri porabi pa bodo skromni, pojasnjujejo v stranki SD, osredotočali se bodo na stik z ljudmi na terenu. Stroške kampanje si bosta razdelili obe stranki – SD in Gibanje Svoboda. Neodvisni kandidat Anže Logar je odvisen od zbiranja donacij, pravijo v njegovem štabu. "Sredstva zaenkrat nameravamo porabiti za plakate in radijske oglase, v primeru dodatnih zbranih donacij pa tudi za televizijske oglase." Dodajajo, da njihova promocija v tem trenutku temelji na delu prostovoljcev.
V zunajparlamentarni stranki Resni.ca, ki podpira ginekologinjo Sabino Senčar, poudarjajo, da kampanja ne bo temeljila na plakatih z obrazom njihove kandidatke. "V tem se razlikujemo od drugih, ki bodo trošili milijone za plakatna mesta. Mi bomo raje vsak evro, ki bo ostal od donacij oziroma prostovoljnih prispevkov, poklonili v dobrodelne namene." Zagotavljajo, da pri stroških ne bo šlo za vrtoglave zneske, ki "smo jih vajeni iz volilnih kampanj". "Če bi dejali, da bo stala nič evrov, bi se zlagali, saj se morajo plačati vsaj potni stroški, ki nastanejo ob vožnji na posamezna soočenja, intervjuje ipd."
Nataša Pirc Musar bo v kampanjo vložila 19.600 evrov lastnih sredstev, kar je zakonski maksimum, ki ga lahko v politično kampanjo vloži fizična oseba. Enako tudi soprog Aleš Musar."Sicer za kampanjo zbiramo sredstva donatorjev – fizičnih oseb. Kampanja bo skromna in v skladu z zbranimi sredstvi."
Omejitve pri financiranju kampanje
Po zakonu stroški volilne kampanje v prvem krogu ne smejo preseči 424.223 evrov, skupaj z drugim krogom pa 678.757 evrov. Zakon namreč določa, da stroški ne smejo preseči 0,25 evra v prvem in dodatnih 0,15 evra v drugem krogu na posameznega volilnega upravičenca v državi. Na dan razpisa volitev je bilo v Sloveniji 1.696.893 volilnih upravičencev.
Ključna razlika je, kdo je organizator kampanje – fizična oseba ali politična stranka. Če je organizator fizična oseba, je financiranje omejeno z desetkratnikom povprečne bruto plače v preteklem letu. Lani je povprečna bruto mesečna plača znašala slabih 2000 evrov, torej je za posameznika najvišji dovoljeni znesek slabih 20 tisoč evrov. Kot omenjeno, toliko bo vsak od zakoncev Musar vložil v kampanjo. Omejitev pa je v primeru, ko je organizator kampanje politična stranka, postavljena precej višje – na zakonskih 678.757 evrov za oba kroga.
Na prejšnjih volitvah za kampanjo največ dala Maja Makovec Brenčič
Na prejšnjih predsedniških volitvah je ponovno slavil Borut Pahor, v drugem krogu je premagal Marjana Šarca, danes obrambnega ministra v vladi Roberta Goloba. Za svojo kampanjo je Pahor porabil dobrih 40 tisoč evrov, Šarec pa 16 tisoč evrov več. Veliko več je za svojo kandidaturo namenila Maja Makovec Brenčič – več kot 100 tisoč evrov.
Najdražje volitve doslej?
Še vsake predsedniške volitve od leta 2007 naprej so državni proračun stale nekaj čez pet milijonov evrov, letošnje pa naj bi stale tri milijone več – skupaj torej 8,5 milijona evrov, ocenjujejo na Državni volilni komisiji (DVK).
Zakaj bo prišlo do takšne podražitve? Na DVK-ju pravijo, da bo "povišanje zlasti na račun zvišanja cen poštnih storitev, tiska, distribucije ter nadomestil volilnim odborom in komisijam." Leta 2017 so poštnina in kurirske storitve stale dobrih 974 tisoč evrov za oba kroga, letos je ocenjen ta strošek na 1,6 milijona evrov, tudi za oba kroga. Sicer bodo nadomestila za volilne odbore in komisije znašala predvidoma 4,5 milijona evrov za oba kroga.
"Pošta Slovenije ni spremenila cen za namen izvedbe predsedniških volitev," pojasnjujejo. Pošta je avgusta letos spremenila cene univerzalne storitve za standardna in navadna pisma, dopisnico, tiskovine, priporočena in vrednostna pisma ter pakete v notranjem in mednarodnem prometu. "Razlogi so v povišanju stroškov energentov, povišanju cen prevozov, dvigu stroškov dela ter upadanju storitev klasične pisne korespondence. Pošta Slovenije mora skladno z zakonom za vse uporabnike poštnih storitev zagotavljati cene storitev, ki so stroškovno naravnane, hkrati pa mora obdržati zakonsko predpisan nivo kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve," še dodajajo.
Če primerjamo z državnozborskimi volitvami, ki so bile aprila letos, so te stale 5,9 milijona evrov, kar je približno toliko, kot je predvideno za prvi krog predsedniških volitev – 5,3 milijona evrov, za morebitni drugi pa 3,2 milijona evrov. Izvedba predsedniških volitev je toliko dražja zaradi dveh krogov volitev, pojasnjujejo na DVK.
KOMENTARJI (175)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.