Pozebe, poplave, neurja, toča in plazovi – nova realnost za kmete, a zavarovana le četrtina zemljišč

Več kot 10 centimetrov debela toča je v začetku julija letos klestila na območju Krškega, tudi po vinogradu Franca Gunčarja, ki se preživlja s pridelavo vina. In to ni bil osamljen primer toče na njegovem območju – Čretežu pri Krškem, kjer so je bili letos deležni trikrat. Deli vinograda so skoraj v celoti uničeni. "V vinogradu pri domu smo ponavadi nabrali po 500, 600 kilogramov grozdja, zdaj pa 50 kilogramov. Šardoneja sploh ne bomo obirali, ker ni nič gor ostalo," pripoveduje Gunčar.

Škoda je velika. Kot pravi, bodo ostali ob 20.000 do 25.000 evrov evrov prihodka. Če ne bi bili zavarovani, bi imeli škode za več kot 30.000 evrov. V delu vinograda, kjer smo ga obiskali, so mu cenilci priznali med 45 ali 47 odstotkov škode, a sam ocenjuje, da je ta višja. "Cenilci so tako dirigirani, da ne priznajo tega, kar bi lahko. V (zavarovalni op. a.) polici piše škoda po toči na grozdu. Oni grozd definirajo kot jagodo, ne pa pecelj," opozarja Gunčar. Ker grozd oz. jagode rastejo iz peclja, se ne razvijejo, če je ta poškodovan. To se vidi pozneje, pred trgatvijo, ko so cenilci ponavadi ponovno prišli ocenit škodo, a ne letos. "Letos so prišli samo enkrat. Zakaj? Ker je zdaj več škode. Ne samo 45 ali 47 odstotkov, kot so ocenili. V tem vinogradu je od 55 do 60 odstotkov škode."

Obrnili smo se na zavarovalnico, pri kateri ima Gunčar sklenjeno zavarovanje. Zanj na leto zapravijo 6500 evrov, torej 1000 evrov za hektar vinograda. Na zavarovalnici pravijo, da se same poškodbe na peclju posebej ne vrednotijo, pač pa celotna škoda pridelka. "Na dozorevanje grozdja in povečano škodo od cenitve do časa spravila poškodovanost peclja nima takšnega vpliva, kot razlaga sogovornik, razen če je bilo spregledana močna poškodovanost peclja, ki je nato imel vpliv na dodatno sušenje celotna grozdja," dodaja direktor zavarovalnice. Kot pojasnjuje, bi jih zavarovanec sam moral kontaktirati, če je po cenitvi opazil povečan obseg škode, in zahtevati ponovno cenitev. Če pa "tega ne stori, mi nimamo pregleda za dotičnega zavarovanca glede povečanega obsega škode".

Triglav več ne zavaruje trajnih nasadov brez protitočne zaščite

V Sloveniji je v uporabi od 595.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Travnikov in pašnikov ni možno zavarovati. Od tistih kmetijskih zemljišč, ki jih je možno, pa je zavarovanih le 28 odstotkov, kažejo podatki ministrstva za kmetijstvo. Najbolj so zavarovani nasadi hmelja, kar v 84 odstotkih, najmanj pa vinogradi, le dobra petina.

Zavarovanih je 27 odstotkov trajnih nasadov – torej nasadov sadja. A kot opozarja opozarja podpredsednik sindikata kmetov Boris Orešek, ki ima tudi sam nasad sadja, so trajni nasadi najbolj občutljivi na podnebne spremembe, zlasti za pozebo in točo. Škode so zato enormne. Prav zato pa ima Zavarovalnica Triglav po njegovih trditvah že zadržke pri sklepanju novih zavarovanj za trajne nasade.

"V teh primerih gre za dejansko pričakovan dogodek, zaradi česar ne zavarujemo novih sadovnjakov, ki nimajo vzpostavljenih preventivnih ukrepov, brez katerih je škoda zelo verjetna," so navedli v Triglavu. Kot dodajajo, so škode zaradi toče in pozebe vse pogostejše in tudi intenzivnejše; brez preventivne zaščite, kot so protitočne mreže in oroševanja, pa sadja ne bo več mogoče pridelati.

Še slabše so zavarovane živali – v letu 2022 je bilo zavarovanih 6,9 odstotka goveda, 15 odstotkov prašičev ter odstotek drobnice. Mnogi kmetje si zavarovanja živali preprosto ne morejo privoščiti. Kot nam je povedal kmet iz Starš Milan Selinšek, ima sicer zavarovane poljščine, s katerimi krmijo 100 glav živali. A zavarovanja živine njihov proračun ne prenese. "Prevelik strošek je. Vsi ti stroji, objekti, poljščine ... enostavno naše cene tega ne prenesejo," pravi. Če bi pri isti zavarovalnici želel zavarovati še govedo, bi na leto moral odšteti še 41 evrov na kravo, za 45 krav skupaj 1845 evrov.

"Preluknjanih 1100 kvadratnih metrov strehe, komunikacije s cenilcem pa ni bilo"

Nedaleč stran od Gunčarja, v Gori nad Krškem, živi Martin Mavsar. Na kmetiji se primarno ukvarjajo s sadjarstvom, imajo pa tudi živino. Toča v velikosti tenis žogice jim je uničevala gospodarska poslopja – dobesedno preluknjala je 1100 kvadratnih metrov kritin. "Ker so se preluknjale strehe na hlevu, je bilo namočenih 150 bal sena, ki so bile pripravljene za krmo živali pozimi. Od tega smo jih morali 30 zavreči, ker so bile preveč prepojene z vodo in bi lahko nastal samovžig," pojasnjuje. In kljub temu, da imajo protitočne mreže, jim je toča razbila elemente, ki spajajo protitočni sistem in nato poškodovala tudi sadno drevje. Zgolj za zavarovanje objektov na leto plačujejo 1500 evrov premije, zavarovana imajo vsa gospodarska poslopja na novo vrednost, okoli pol milijona evrov.

Mavsar je za preprečitev dodatne škode moral hitro ukrepati in bodisi zamenjati kritine, del so jih prekrili s ponjavo. "Težava je v tem, ker ocenjujem, da imamo samo na strešnih površinah med 50.000 in 60.000 evri škode. In seveda to je znesek, ki ga nima vedno vsak pri roki, da bi ga investiral. Ko prideš kot fizična oseba v trgovino kupit gradbeni material, trgovci pričakujejo, da to tudi plačaš. Enako pričakujejo tudi krovci," je dejal. Zato bi pričakoval od zavarovalnice neko avansno plačilo, da bi lažje prebrodili situacijo.

A ko je skušal priklicati cenilca oz. odgovorne pri zavarovalnici, je naletel na molk. Prav tako se več tednov niso odzvali na elektronsko pošto. "Verjamemo, da je bilo v tem času ogromno dela. Bil je tudi čas dopustov, kar človek popolnoma razume. Vseeno pa mislim, da bi se morale zadeve hitreje odviti." Po dveh mesecih od uničenja so dobili povrnjenih 8000 evrov.

Več kot 95 odstotkov trga obvladujeta dve zavarovalnici

Zavarovanje za kmetijske površine in za živino v Sloveniji nudi več zavarovalnic, a na trgu prevladujeta dve – Zavarovalnica Triglav in Agro zavarovalnica. Prva je v večinski lasti države, o čemer smo pisali v petkovem članku Dejstev, druga pa podružnica avstrijske vzajemne zavarovalnice Die Österreichische Hagelversicherung.

Podatkov o tem, koliko so se zavarovanja za kmetijstvo v preteklih letih povišala, ni oz. jih zavarovalnice ne razkrivajo. A po besedah Mavsarja se jim je premija za zavarovanje trajnega nasada – gojijo namreč jabolka – pred dvema letoma povišala za 30 odstotkov. "To pa smo kar konkretno občutili," pravi. Tudi Gunčar pravi, da vsako leto plačajo okoli 200 do 300 evrov višjo premijo, to je posledica pogostih škod.

Na Triglavu navajajo, da cene premij kmetom ves čas prilagajajo, v največji meri so odvisne od preteklih škod. "Vsi ti dejavniki posledično vplivajo na prilagajanje širine zavarovalnih kritij in višin zavarovalnih premij. Predvidevamo, da bomo zavarovalne premije za zavarovanje pred naravnimi nesrečami v primeru nadaljevanja trenda rasti škod, kakršne smo beležili v letošnjem letu, prilagajali tudi v prihodnje."

Poplave v kmetijstvu povzročile za okoli 145 milijonov evrov škode

Kmetija Milana Selinška iz Starš na Dravskem polju obsega 40 hektarjev poljščin, zlasti koruze, žit in buč, s katerimi krmijo 100 glav živine. Od tega živi celotna družina. Avgusta je njihove poljščine poplavilo, voda je bila visoka meter in pol. Potopljeni so bili tudi storži koruze, kjer so ostale naplavine, in pridelek zdaj več ni primeren za krmo živali. "Drava je s sabo prinesla ogromno stvari – od kanalizacije do raznih ostankov. Ker je voda stala, se je prijelo v pridelek, v storžih koruze je mivka. Upali smo, da bodo padavine kaj izprale, ampak za to bi bilo potrebnih res veliko padavin. Vse je ostalo v koruznici in to žal ni za prehrano živali," pravi Selinšek.

Poljščine imajo zavarovane, letos prvič – bolj po naključju – tudi za poplave, čeprav na njihovem področju doslej ni bilo poplav, bolj se bojijo suše in toče. "Koruzo smo imeli zavarovano s paketom 'all risk', ki zajema ponovno setev, poplave, točo in ujme." Za zavarovanje poljščin na leto odštejejo 2500 evrov, dobro polovico doda še država, skupaj torej zavarovalna premija stane več kot 5000 evrov. Od zavarovalnice so že dobili izplačan znesek, kolikor so jim cenilci ocenili škodo. Z zneskom je zadovoljen, z njim bodo poravnali tudi nakup koruze za krmo živali. Poleg tega bodo del denarja vložili v setev za prihodnje leto.

Avgustovske poplave so tudi v kmetijstvu povzročile gromozansko škodo. Poškodovanih je bilo 410 kmetijskih objektov, od tega je več kot desetina popolnoma uničenih. Plazovi, erozija, naplavine so povzročili škodo na 2000 kmetijskih gospodarstvih, poškodovanih je 3150 hektarjev obdelovalne zemlje. To je površina 4412 nogometnih igrišč. In skupna ocena škode – okoli 145 milijonov evrov.

Država bo kmetom pomagala tako, da jim bo krila del škode. Pomoč bodo prejeli, če je bila škoda več kot 80-odstotna, pri čemer znesek ne bo presegel 25.000, kar pa je, kot opozarja podpredsednik sindikata kmetov Boris Orešek, za velike kmete razmeroma majhna vsota ob tako velikih škodah.

Del škode bodo povrnile zavarovalnice, a le če imajo sklenjeno zavarovanje. To pa je v manjšini.

"Država z višjimi subvencijami blaži vse višje premije"

Površina zavarovanih kmetijskih površin se sicer povečuje, tako kot se povečuje delež, ki ga država sofinancira za zavarovanje kmetijskih površin, pridelkov in živali. Če je leta 2015 ministrstvo za kmetijstvo krilo 20 odstotkov višine premije zavarovanja, pa od 1. julija letos že 60 odstotkov. 

Država bi sicer lahko glede na evropska pravila kmetom primaknila 70-odstotkov višine premije. Za povečanje deleža kritja premije so tudi v sindikatu kmetov. "Ponavadi nam je Bruselj ovira, tokrat ni. Zagotovo so modre glave v Bruslju ugotovile, da je to modro, da država v takšnem financira premije zavarovanj," pravi Orešek. Poleg tega si kmetje prizadevajo, da bi lahko zavarovalno premijo uveljavljali kot olajšavo pri dohodnini. "Zavarovalne premije ne moremo vključiti v lastno ceno, ker so odkupne cene nižje, bi bilo pošteno, da bi bila lahko premija, ki jo kmetje plačujemo, tudi olajšava pri dohodnini.  Na ta način bi se naredil smel korak pri povečanju zavarovanj," je prepričan.

A Hermina Oberstar z ministrstva za kmetijstvo odgovarja, da proračunska sredstva zaenkrat omogočajo 60-odstotno financiranje premij. "Če bi se ta odstotek dvignil na 65, potem bi ministrstvo moralo zagotoviti še okoli 70.000 evrov na letni ravni." Ob tem poudarja, da premije kmetom sofinancira kar nekaj občin, pri čemer pa skupni delež podpore ne sme presegati 70 odstotkov obračunane zavarovalne premije.

Glede upoštevanja premije v dohodninski olajšavi pa Oberstarjeva pravi, da je pa treba strokovno preučiti, ali je to sploh mogoče. To pa je v pristojnosti ministrstva za finance, kjer s pobudo sploh niso seznanjeni.

Tako kot se je od leta 2015 povečeval delež, kolikor država nameni za sofinanciranje zavarovalnih premij, so se povečevala tudi za to namenjena sredstva. Če je država še leta 2016 namenila 1,4 milijona evrov za sofinanciranje zavarovanja, pa je bil ta znesek lani 6,3 milijona evrov.

A povečevanje teh izdatkov ni le posledica širše in boljše zavarovanosti kmetov, pač pa s tem država tudi blaži vse višje zavarovalne premije, opozarja Oberstar.

Zavarovanje kmetom – Igra števil in socialni korektiv

Gunčar si zavarovanje težko privošči, je drago. 3000 evrov je zanj velik znesek. "A to je pogoj, nuja, saj od tega živim. /.../ Lažje se spi tisti čas, če pride do neurja. Ni takšnega psihičnega pritiska, kot če nimaš zavarovanj. Ker to te skoraj ubije." Glede na to, da mu država subvencionira več kot polovico premije, nekako gre. Če bi moral v celoti plačati premijo, pa bi že dvakrat premislil, ali se bo zavaroval.

Tudi Mavsar pravi, da je zavarovanje zanj nuja in prvi strošek v letu. Za zavarovanje trajnega nasada nameni še 6000 evrov, ostalo dobro polovico krije država. "Če letos ne bi bili zavarovani, si ne predstavljam položaja, v kakšnem bi bili. Verjetno bi morali razmišljati o prodaji nepremičnin ali kakšnih strojev, da bi pokrivali stroške. Tako da niti v sanjah si ne predstavljam, kaj bi bilo, če ne bi imeli zavarovanih vseh teh objektov in tudi same proizvodnje."

"Neko zavarovanje v vsakem primeru moramo imeti. Ker kar so ena, dve ali tri generacije ustvarjale, lahko čez noč izgubiš," pa po letošnjih poplavah ugotavlja Selinšek.

A gre v resnici pri zavarovanjih kmetov za igro številk. Vsaj polovico premije morajo kmetje plačati iz svojega žepa, pri čemer v letu, če ni večje škode, na ta račun kakšnega profita nimajo, pojasnjuje Orešek. Poleg tega zavarovanja vključujejo odbitne franšize. "Za nekatera zavarovanja so odbitne franšize tudi 40- ali 45-odstotne. To pomeni, da šele ko izgubiš polovico pridelka, prejmeš neko odškodnino," pravi Orešek. Je pa dejstvo, da so na račun višjih odbitnih franšiz nižje cene premije.

Ali si kmetje sploh lahko privoščijo zavarovanje? "Ali si lahko privoščijo popolno izgubo pridelka? Tega si nihče ne more privoščiti," je prepričan Orešek. "Če bo pomoč od države tako velika, da bodo lahko kmetje zavarovali pridelke tako, da bodo lahko preživeli tudi tisto leto, ko ne bo škode, se bo zavarovalo več kmetov," pravi in dodaja: "Zavarovanje za kmete ni ekonomski ukrep, ampak socialni korektiv. To ti omogoča preživetje."

Ob tem pa Hermina Oberstar predlaga, da bi se kmetje med sabo povezovali in bi na ta način na zavarovalnicah dosegli boljše pogoje za sklenitev zavarovalnih premij.