Raziskovalec Aljoša Slameršak, magister klimatskih znanosti in okoljski ekonomist z Univerze v Barceloni, trdi, da nas podnebne spremembe silijo v korenite spremembe v energetskem in ekonomskem sistemu. Po drugi strani se v javnosti pojavljajo špekulacije, ponekod celo gibanja, da globalno segrevanje ne obstaja in da je samo izgovor, da se iz žepov davkoplačevalcev vleče denar.
Vsi kandidati za predsednika, ki so na naša vprašanja odgovorili, čakamo samo še Sabino Senčar, v globalno segrevanje in spremembe podnebja verjamejo oziroma tega ne zanikajo. Nasprotno kot denimo poslanec stranke SDS Branko Grims, ki pravi, da globalno segrevanje ne obstaja, saj da se Zemlja v resnici ohlaja. Njegov poslanski kolega in predsedniški kandidat Anže Logar pa v podnebne spremembe ne dvomi, prav tako ne, da je zanje odgovoren človek. V središču zelenega prehoda Logar vidi družbo, ki mora nujno spremeniti svoje navade. Ničelno toleranco do zanikovalcev podnebnih sprememb ima kandidatka Nataša Pirc Musar, ki najbolj izrazitega predstavnika, kot pravi, "te struje" prepoznava prav v poslancu Grimsu. Milan Brglez, skupni kandidat Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov, globalno segrevanje vidi tudi kot enega glavnih krivcev za lakoto in vojne po svetu. Podnebne spremembe, ki vodijo v okoljsko krizo, so sodobne nevojaške grožnje, poudarja župan Kočevja in predsedniški kandidat Vladimir Prebilič. Med glavne izzive, ki jih te grožnje prinašajo, uvršča vprašanje prehranske varnosti, energetske samooskrbe, pitne vode in tudi migracij. Predsedniški kandidat Levice Miha Kordiš je prepričan, da moramo sedanji sistem nadomestiti s socialno pravičnim in okoljsko vzdržnim – pravi mu ekološki in demokratični socializem.
Bi kandidati sprejeli pomoč strokovnjakov?
Zavezništvo z družbenimi skupinami, predvsem z inštituti, univerzami, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, mediji, kulturo in kmetijstvom načrtuje Anže Logar. Napoveduje, da bo, če bo izvoljen, na to temo pripravil poseben strateški forum. Strokovno pomoč bi sprejela Vladimir Prebilič in Nataša Pirc Musar, oba napovedujeta tudi, da bi v svoj najožji krog sodelavcev sprejela svetovalko ali svetovalca za podnebne spremembe in ekosisteme. Pirc Musarjeva ob tem dodaja, da je zanjo radikalna sprememba vsaj 10-letni načrt konkretnih sprememb in uvajanja zelenih tehnologij, ki ga bo treba dosledno izvajati, ne glede na menjave vlad.
Magister Aljoša Slameršak še pravi: "Želimo seveda pomagati državi, da se transformira, da sprejme prave odločitve. Skratka, neka svetovalna funkcija ARSA, klimatologov, mislim, da vedno je na mizi, in upamo, da nas bodo pač povabili, da se bomo lahko z njimi pogovarjali. In da bodo potem tudi zelo jasno nastopali v smeri resne radikalne potrebe po transformaciji, ne zgolj nekega postopnega gradualizma, ne, ker velikokrat vidimo v teh javnih nastopih, kot da ni treba praktično nič spremeniti, zgolj malo ozelenimo ta del politike ... Ne, mi pač potrebujemo res konkreten zeleni preboj, transformacijo, ki je povezana s precejšnjimi spremembami na vseh nivojih družbe in ekonomije."
Bi kandidati sprejeli pomoč strokovnjakov?
Zavezništvo z družbenimi skupinami, predvsem z inštituti, univerzami, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami, lokalnimi skupnostmi, mediji, kulturo in kmetijstvom načrtuje Anže Logar. Napoveduje, da bo, če bo izvoljen, na to temo pripravil poseben strateški forum. Strokovno pomoč bi sprejela Vladimir Prebilič in Nataša Pirc Musar, oba napovedujeta tudi, da bi v svoj najožji krog sodelavcev sprejela svetovalko ali svetovalca za podnebne spremembe in ekosisteme. Pirc Musarjeva ob tem dodaja, da je zanjo radikalna sprememba vsaj 10-letni načrt konkretnih sprememb in uvajanja zelenih tehnologij, ki ga bo treba dosledno izvajati, ne glede na menjave vlad. Janez Cigler Kralj poudarja, da zeleni prehod ne sme pomeniti redukcij električne energije in neogrevanih stanovanj. Milan Brglez je prepričan, da bi morala Slovenija razglasiti okoljsko krizo, kot predsednik bi ustanovil tako imenovano "stalno telo", ki bi pomagalo pri sprejemanju ukrepov. Miha Kordiš meni, da je iskanje ukrepov po posameznih resorjih premalo in da potrebujemo radikalno transformacijo s pomočjo stroke.
Kdo naj nosi levji delež?
Na globalni ravni bi po Kordiševo za zeleni prehod morale poskrbeti razvitejše države, zeleni prehod bi po njegovih načrtih plačevali milijarderji, banke, korporacije in skladi. Cigler Kralj je prepričan, da je potreben dogovor na svetovni ravni. Prispevati bi morale vse države, meni Pirc Musarjeva, pri čemer se strinja, da bi morale močnejše prevzeti večje breme. Zagovarja pristop kompenzacije, da bi denimo škodljive izpuste nadomestili s pogozdovanjem. Za pravično razporeditev bremena po svetu se zavzema Prebilič, pri čemer bi moralno in finančno odgovornost za to, da se določene dele sveta še vedno obravnava kot smetišča, morale prevzeti razvite države. Zavedanje, da smo vsi v istem čolnu, je pomembno, pravi Brglez, ki zagovarja solidarnostne ukrepe, tudi on je prepričan, da mora biti delež odgovornosti industrializiranih držav večji kot držav v razvoju. Razporejanje bremen delno že obstaja, opozarja Anže Logar, in sicer z emisijskimi kuponi, bo pa treba narediti še več, dodaja, saj nekatere države v razvoju menijo, da se z okoljskimi ukrepi v bistvu odpovedujejo tistemu delu svojega razvoja, ki so ga razvite države opravile že v začetnem obdobju industrializacije.
Vsi kandidati torej poudarjajo trajnostni prehod, čeprav so zaradi energetske krize padli vsi okoljski standardi. Vse države mrzlično iščejo izhod iz krize visokih cen energentov, pri tem pa začasno ustavljajo že začete trajnostne projekte. Državljani pa se seveda sprašujejo, kako bodo preživeli zimo.
Kako zeleni prehod izvesti v praksi?
Anže Logar rešitev vidi v okoljskem skrbništvu, torej v pristopu dobrega gospodarja do okolja. Po njegovo bi več naporov morali vložiti v zmanjševanje porabe energije, in to ne samo pozimi. Milan Brglez meni, da imamo na voljo vire, ki jih premalo izkoriščamo. Kot primer dobre prakse izpostavi svoje domovanje: "Moja domača hiša je v celoti energetsko sanirana, vgradil sem toplotno črpalko in sončno elektrarno. Na strehi imam tudi kolektorje za ogrevanje sanitarne vode. Dodaten vir ogrevanja je tudi kamin na drva. Ukrep, ki bi ga lahko relativno hitro implementirali so sončne elektrarne." Nataša Pirc Musar pravi, da je dejstvo, da sta energetska in prehranska draginja prizadeli celotno EU in tudi globalne trge, pravzaprav sreča v nesreči. Kratkoročno rešitev vidi v zmanjšanju odvisnosti od zemeljskega plina, na vlado pa apelira, naj v teh trenutkih sprejme predvsem ukrepe za blažitev stiske socialno najbolj ogroženih. Aktualna energetska kriza razgalja kratkovidnost evropske energetske politike, pa je prepričan Janez Cigler Kralj. In dodaja: "Na eni strani nekatere države iz omrežja izklapljajo jedrske elektrarne, ki praktično ne povzročajo emisij toplogrednih plinov, na drugi strani pa so prisiljene k zagonu termoelektrarn na premog." Miha Kordiš bi se prioritetno lotil trajnostne mobilnosti, saj tretjino izpustov povzroča avtomobilski promet. Namesto z avtomobili bi se morali voziti z vlaki, avtobusi in kolesi. Zavzema se za zaprtje TEŠ, ki bi jo morali nadomestiti obnovljivi viri.
Z varčevanjem skušajo predsedniški kandidati biti zgled
Kandidati trdijo, da varčujejo na različne načine – Logar, Brglez in Pirc Musarjeva so med drugim znižali temperaturo ogrevanja. Prebilič ima v celoti energetsko sanirano domačo hišo, vgradil je toplotno črpalko in sončno elektrarno. "To, da smo na sončni stran Alp, moramo izkoristiti pri energetskih rešitvah," meni Pirc Musarjeva. Z energetskimi vavčerji za socialno ogrožene družine namreč dolgoročno ne bomo rešili problema, poudarja Prebilič, sicer so nujni kot začasna rešitev, da "nihče ne bo ostal na hladnem čez zimo". Kordiš tukaj izpostavlja drug vidik, meni, da moramo energente umakniti iz trga, oskrbo pa mora prevzeti država in nacionalizirati korporacije, namesto pošiljanja orožja v Ukrajino pa potrebujemo dogovor o miru, dodaja.
Kako bodo podjetja preživela energetsko krizo?
Slovenska industrija sodi med najbolj energetsko intenzivne v Evropi. Številna podjetja pri nas že krčijo proizvodnjo ali jo celo ugašajo. Logar rešitev za slovenska podjetja vidi v pametnih, inovativnih ukrepih Evropske unije in vlade. Po mnenju Brgleza mora država narediti primerno shemo podpore ali subvencij. Povečati moramo energetsko neodvisnost, da taki scenariji sploh ne bodo predmet razprav, poudarja Prebilič. "Politika je tukaj zamudila 30 let priložnosti za vlaganje v energetsko samooskrbo." Takoj moramo razpršiti nabavne vire pod čim ugodnejšimi pogoji, pravi Pirc Musarjeva. Vlada pa mora industriji takoj priskočiti na pomoč, dodaja.
Bolj konkretno pa Cigler Kralj, ki predlaga uvedbo kapice na ceno elektriko in plina. Kritičen je do aktualne vlade, saj se zdi, da delajo vse, da pomoč do gospodarstva ne bi prišla. Na kratki rok lahko slovenska industrija preživi brez odpuščanj, znižanj plač, samo z izdatnimi državnimi subvencijami, poudarja Kordiš. A država mora prevzeti strateške gospodarske panoge, jih izvzeti iz trga in organizirati kot neprofitno, javno dobro, dodaja kandidat Levice.
Logar, Brglez, Cigler Kralj, Pirc Musarjeva in Kordiš podpirajo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne
Logar, Brglez, Cigler Kralj, Pirc Musarjeva in Kordiš podpirajo gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, Prebilič pa, da gradnja ta hip ni potrebna, saj še nismo izkoristili potenciala drugih, obnovljivih virov energije. Cigler Kralj se bo kot predsednik zavzemal, da bo Slovenija postala neto izvoznica električne energije. Pri tem Kordiš opozarja, da imajo jedrske elektrarne, ki jih v tem trenutku gradijo v Evropi, probleme z velikimi zamudami pri gradnji, ogromnimi podražitvami in visoko predvideno ceno proizvedene elektrike. "Pred odločitvijo o drugem bloku JEK nujno potrebujemo strokovno primerjavo jedrskega in ne-jedrskega scenarija razogljičenja energetike." Podpora pa mora biti preverjena na referendumu, pravi Kordiš.
In kako preprečiti, da bi se ob morebitni gradnji drugega bloka jedrske elektrarne ponovila afera TEŠ 6? Brglez predlaga civilni nadzor nad gradnjo, Logar pa, da mora projekt teči s čim manj posredniki. Nataša Pirc Musar pravi, da nam mora biti ta afera, pri kateri so v spregi delovale tako desne kot leve politične opcije, vsem v velik opomin. Enako Prebilič, da sta se ob tem "poenotili obe na videz nasprotujoči si politični struji, ki ju poosebljata stranki SD in SDS, in sta si nekako razdelili plen v Šaleški dolini".
Kandidati enotno: Lučke novembra niso potrebne
Kandidati so si enotni, da prazničnih lučk v novembru ne potrebujemo. Brglez bi jih poleg tega po polnoči izključil. Praznično vzdušje bi lahko ohranili z varčnimi svetili in omejenim časom osvetlitve, meni Pirc Musarjeva. Potrebno je tudi varčevanje v javnih institucijah, z izjemo bolnišnic in domov za starejše, dodaja. Prebilič poudarja, da je možno varčevati skozi vse leto. "Prilagoditi jakost javne razsvetljave oz. uvesti pametno razsvetljavo, jo napajati s sončno energijo ... Ampak treba bo spremeniti naše vrednote in pričakovanja ter potrošniško obnašanje."
Kordiš se bo zavzemal za varčevanje z energijo, kjer ta za kvalitetno življenje ljudi ni potrebna. Predlaga, da bi ugasnili razsvetljavo na avtocestah, cerkvah , obcestnih oglasih in trgovskih centrih.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.