To je le eden izmed tvitov, kjer navajajo podatek, da migrant Slovenijo stane 1963 evrov na mesec (o dejstvih glede stroškov migrantov, žepnini in ogrožanju varnosti Slovencev smo pisali že v treh člankih:
Tisti, ki prečka mejo ilegalno, ne dobi 833 evrov žepnine, kot trdi Anton Štihec
Več za migranta kot upokojenca?
Se varnostne razmere zaradi migrantov slabšajo?
Zaradi zlorabljanj zneska, da migrant mesečno stane 1963 evrov, SDS in SLS pa na migrantih in s tem zneskom gradita kampanjo, smo po enaki formuli izračunali, koliko stane poslanec. Mesečno torej 23.715,78 evrov.
Enako pri migrantih, enako pri poslancih
Sprejeti proračun Državnega zbora za leto 2018 znaša 25.613.052 evrov. V ta znesek so vštete plače poslancev - aprila je najvišjo dobil predsednik Državnega zbora Milan Brglez, 5.866,66 evra, najnižjo pa poslanka NSi Iva Dimic: 3.307,52 evra. Skupaj je šlo samo za plače 393.737,05 evra, povprečna poslanska plača pa je 4.374,86 evra. Plače poslancev za april 2018 si lahko ogledate tukaj.
Plače funkcionarjev ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Poslanci imajo na voljo tudi strokovno pomoč: za to je šlo lani 2.116.822,12 evra, največ so, ker jih je pač največ, porabili v poslanski skupini SMC: 782.458,10 evra. Iz proračuna Državnega zbora plačujejo tudi stroške obnove in vzdrževanja dvoran in stavbe, pa tudi stanovanj - letos in naslednje leto bodo namenili 278.704 evre za vzdrževanje in nakup opreme. Vse to pomeni, da je preračunano letni strošek na vsakega od 90 poslancev 284.589,46 evrov, vsak mesec pa za njihovo delo plačamo 23.715,78 evrov.
Tudi v znesku 1963 evrov za migranta so všteti še fiksni stroški.
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu Učinkovitost in uspešnost ukrepov za integracijo humanitarnih migrantov za leto 2015 ugotovilo, da je povprečni mesečni strošek prosilca za mednarodno zaščito 1.963 evrov. Vendar, kot poudarja Katarina Štrukelj, vodja sektorja za sprejem in oskrbo Urada za oskrbo in integracijo migrantov, ta znesek poleg oskrbe prosilca za mednarodno zaščito pretežno vključuje tudi druge podatke (plače zaposlenih, obratovalni stroški azilnega doma ...).
64 odstotkov stroškov je fiksnih, torej neodvisnih od števila prosilcev za mednarodno zaščito (obratovalni stroški, plače zaposlenih, stroški, povezani s postopki odločanja o priznanju mednarodne zaščite ...), 36 odstotkov stroškov pa je variabilnih (573,19 evra), torej odvisnih od števila prosilcev za mednarodno zaščito in med te stroške spadajo stroški nastanitve in oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito - prehrana, obleka, higienske potrebščine, žepnina, razni projekti pomoči.
Oskrbni dan prosilca za mednarodno zaščito znaša 18,49 evra, mesečni strošek pa tako znaša 573,19 evra na mesec.
Standarde na področju sprejema prosilcev za mednarodno zaščito določa Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne, 26. junija 2013, ki jo kot del skupne evropske zakonodaje s področja mednarodne zaščite Republika Slovenija mora upoštevati in je v nacionalno zakonodajo prenesena z Zakonom o mednarodni zaščiti.
3. a člen Ustave med drugim določa: "Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij."
V Sloveniji je (na dan 29.5.2018) 300 prosilcev za mednarodno zaščito in 480 oseb s priznano mednarodno zaščito. Letos je do 29.5.2018 mednarodno zaščito dobilo 36 oseb.
Preberite še:
KOMENTARJI (857)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.