"Moja pokojnina je približno polovica moje plače. Manjša je, kot sem pričakovala," ob jutranji kavi na domačem vrtu pripoveduje 70-letna Olga Marguč. 11. leto je v pokoju, delala je slabih 38 let in pol, med drugim kot strokovna predavateljica na Oddelku za tekstil Naravoslovnotehniške fakultete. Zdaj dobi približno 900 evrov pokojnine.
O pokojninah v Sloveniji podrobno tudi jutri v rubriki 24UR Inšpektor.
Upokojencev s starostno pokojnino, kot jo ima Olga Marguč – med 800 in 900 evri – je v Sloveniji slabih 50 tisoč. Največ upokojencev – dobrih 88 tisoč – prejema med 600 in 700 evri. Med njimi je skoraj 80 tisoč takšnih, ki so imeli tako nizke dohodke, da jim mora razliko do 687,75 evrov, kolikor znaša zagotovljena pokojnina za polno delovno dobo in predpisano starost, doplačevati država.
Dobra polovica upokojencev danes živi s pokojninami, nižjimi od 827 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine. Več kot 40 odstotkov prejema pod 700 evrov, kar ne zadošča niti za pokritje minimalnih življenjskih stroškov. Več kot 145 tisoč jih iz pokojninske blagajne prejema vsaj eno vrsto socialnega korektiva. "Že v štartu bi morala biti pokojnina vsaj za 10, 15 odstotkov višja, kot je prag tveganja revščine," je jasen podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Stanko Kranvogel. "A imamo ogromno ljudi, ki tega ne dosegajo. Mislim, da tu ustvarjamo strahovito socialno bombo. Verjetno se vsi tisti odločevalci niti ne zavedajo, kakšen pritisk bo čez nekaj let. Danes imamo ogromno ljudi, ki so na minimalni plači. In če pogledamo, da dobijo 63 odstotkov in pol odmere zadnjih 24 let, si lahko izračunamo, kako nizko pokojnino bodo dobili. In s tem se enostavno ne da preživeti."
Kako do 4 tisoč evrov visoke pokojnine?
Avgusta letos je sicer najnižja izplačana pokojnina znašala 310,11 evrov, povprečna – za nekoga, ki je vse življenje delal v Sloveniji – 927,48 evrov. Kot pritrjuje tudi Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, so glavna težava nizkih pokojnin nizki dohodki. "V slovenskem pokojninskem sistemu še vedno velja ta Bismarckov sistem, kar pomeni, da pokojnina dejansko odraža dohodke, od katerih so bili plačani prispevki. Se pravi, pomembno je, kakšna je višina tistega dohodka, od katerega plačujemo prispevke. Če so namreč ti dohodki višji, bo višja tudi pokojnina."
Na drugi strani je najvišja izplačana pokojnina avgusta letos znašala 3.911,14 evrov. "To je visoka pokojnina," pojasnjuje Andraž Rangus. "Moramo pa se zavedati, da je imela oseba s tako pokojnino precej visoke plače in da je tudi precej let delala."
Kot razkriva razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino, so pokojnine vse do lani padale. Če so upokojenci ob prelomu tisočletja dobili 75 odstotkov povprečne plače, dobijo danes le slabih 60 odstotkov.
V spodnjem videoposnetku si lahko ogledate simulacijo pokojnine za 44 let starega moškega s povprečno plačo.
Dr. Sašo Polanec z ljubljanske Ekonomske fakultete pojasnjuje, da je tak trend zlasti posledica napačnih odločitev v preteklosti, ko smo z zniževanjem odmernih odstotkov reševali finančno vzdržnost pokojninskega sistema. "Že pred leti smo prihajali v območje, ko so pokojnine tako hitro padale, da so bile verjetno nesprejemljive. Zato tudi vidimo različne korekcije v smislu dvigovanja teh najnižjih pokojnin in raznih dodatkov, s katerimi korigiramo nizek življenjski standard upokojencev. Mislim, da si kot družba verjetno želimo nekoliko višje pokojnine, hkrati pa tudi malo več časa v delovnem razmerju."
Namesto v pokoj – na teren
Trenutno so pogoji za starostno upokojitev sicer takšni: starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa ali starost 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Kolikšna bo pokojnina, je potem odvisno od pokojninske osnove – ta se izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli najugodnejših zaporednih štiriindvajsetih let zavarovanja. Ob osnovi pa na višino pokojnine vpliva tudi odmerni odstotek, ki je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe. Za 15 let znaša 29 odstotkov in pol, za 40 let pa 63 odstotkov in pol. Poenostavljeno povedano: višja kot je vaša plača in dlje kot delate, višja bo vaša pokojnina.
Mark Deu je dolgoleten snemalec naše medijske hiše. Pogoje za starostno upokojitev – 40 let delovne dobe – je izpolnil pred letom in pol. A se je odločil, da bo delal naprej. "Ker mi pač zdravje to dopušča, ker imam rad ta poklic," pojasnjuje svojo odločitev, tik preden odhiti na teren. "Tudi na POP TV niso imeli nobenih zadržkov, zato smo se dogovorili, da bom delal naprej. Jaz torej delam povsem normalno 40 ur na teden. In upam, da bom lahko delal še nekaj let." Ob plači zdaj dobi 40 odstotkov izračunane pokojnine. Hkrati pa na leto, do največ treh, pridobi še 3 odmerne odstotke. Kar pomeni, da bo imel, ko se bo odločil za odhod v pokoj, nekoliko višjo pokojnino. Takšnih, kot je Mark Deu, je v Sloveniji trenutno dobrih 16 tisoč.
Osnovna težava: nizka plača = nizka pokojnina
Nič kaj mirna in dostojna starost sicer ne čaka delavcev z minimalno plačo in armade samozaposlenih. Teh je, razkrivajo podatki Finančne uprave, iz leta v leto več. Med njimi pa kar 83 odstotkov takšnih, ki plačujejo najnižje prispevke za socialno varnost.
Zadnja leta je med njimi tudi Irena Nose, samostojna podjetnica, oblikovalka nakita. "Moja generacija se je znašla v eni zagati," pripoveduje sredi svojega ateljeja v središču Ljubljane. "Ves čas nam govorijo, da pokojnin za nas ne bo. S tem pa se je v bistvu malo izgubilo zaupanje v sistem." Zato se predvsem sprašuje, kako rešiti to težavo. "Zaupati v sistem, vanj vplačevati ali živeti v prepričanju, da iz tega ne bo nič? Kar zapletena zagata." Zlasti ko gre za samozaposlene, rešitve zato vidi v koreniti spremembi sistema.
O prihodnosti že danes pri 30 letih razmišlja tudi Nikola Balaban, diplomant Fakultete za elektrotehniko, direktor in soustanovitelj zagonskega podjetja DispoMarket, ki je razvilo aplikacijo za optimizacijo tovornega cestnega prometa. "Nekako ni videti, da bomo mi imeli mlade, ki bi plačevali za naše pokojnine," je črnogled. "Tako da nekako zgubljamo zaupanje, da bo ta sistem deloval tudi za nas."
Številke so namreč znane. Živimo vse dlje, prebivalstvo se stara, upokojencev je vse več, pritisk na pokojninsko blagajno bo iz leta v leto večji. Mladih, ki bodo delali za upokojence, pa vse manj. Ob osamosvojitvi leta 1991 sta za enega upokojenca delala 2 zaposlena, letos le še 1,6.
Kaj bo odločila vlada: bomo delali dlje?
Lani so sicer izdatki za pokojnine znašali dobrih devet odstotkov in pol bruto domačega proizvoda, do leta 2060 naj bi po nekaterih izračunih narasli na 13,58 odstotka BDP. In ker naj bi se delež starejših od 65 let do leta 2050 podvojil, je jasno: pokojninska reforma je nujna. O podrobnostih na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sicer še ne želijo govoriti. A scenariji so različni: postopno zviševanje upokojitvene starosti, višji odmerni odstotki, daljše referenčno obdobje za izračun pokojnine (namesto 24 let bi upoštevali celotnih 40 let), postopno izenačevanje prispevnih stopenj, ki jih v pokojninsko blagajno vplačujejo zavarovanci in delodajalci. "Dejansko so to vse ukrepi, ki so na mizi," je vsaj za zdaj redkobeseden državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija. Trenutno je pokojninska reforma v usklajevanju, na vlado naj bi predlog prišel sredi prihodnjega leta, državni zbor naj bi jo sprejel do konca leta.
A bolje kot o hitrih in radikalnih spremembah, "na horuk", je treba razmišljati dolgoročno, je prepričan dr. Polanec. "Idealen pokojninski sistem bi bil tak, da pokojnine odražajo delovne napore. Če pa pokojnino določimo neodvisno od tega, koliko nekdo dela, potem smo ta zavarovalni aspekt zanemarili in je pokojnina predvsem socialna kategorija." Zato predlaga predvsem družbeni konsenz o vezavi upokojitvene starosti na življenjsko pričakovanje. "Na ta način ni treba vsakih nekaj let razmišljati o reformi, ampak se sistem korigira sam."
Kako do višje pokojnine?
Kaj pa lahko že danes sami storite, da bo vaša pokojnina višja? Varčujete. Toda kako? Nepremičnine, delnice, skladi, varčevanje, dodatno pokojninsko zavarovanje? "Prvi steber je tisti, ki mora zagotavljati dostojno varnost," je jasen Andraž Rangus. "Drugi steber je pa dodatek, v katerega je dobro vlagati, da v bistvu prinese nek dodaten dohodek, ki nam bo omogočil izboljšanje našega socialnega položaja."
Tega se zaveda že skoraj 600 tisoč zavarovancev, vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Lani je bilo na njihovih računih 2,98 milijarde evrov. Približen izračun pokaže: če bi 20 let v pokojninski sklad vplačevali 100 evrov mesečno, bi k pokojnini dobili vsaj 120 evrov rente.
Nekaj je torej ključno: o pokojnini je treba začeti razmišljati že zelo zgodaj, najbolje na začetku poklicne poti. Zlasti pa se ne zanašati zgolj na državno pokojnino. Da ne bo odhod v pokoj stresen in grenak, dostojna starost pa iluzija.
KOMENTARJI (761)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.