Po soočenju: Ali izjave o omrežninah, plačah, pokojninah in naložbah držijo?

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob trdi, da še nobena druga država v EU ni sprejela tega, kar je sprejela slovenska vlada, in sicer da je začasno zamrznila plačevanje omrežnin. Tega ukrepa po Golobovih besedah tudi ni v t. i. toolboxu Evropske komisije, torej naboru orodij, ki jih lahko EU in njene države članice uporabijo za obravnavo neposrednega učinka trenutnega porasta cen električne energije. Ta ukrep drugje ne obstaja, to je slovenska pogruntavščina, je dodal.

Na agenciji za energijo navajajo, da niti ena država članica EU za blažitev posledic dviga cen energentov ni sprejela ukrepa začasne ukinitve plačevanja omrežnine niti kateregakoli drugega ukrepa v zvezi s plačevanjem omrežnine. Omrežnina je namreč namenski vir za vzdrževanje in naložbe v omrežja, ki jo skupaj s tarifnimi postavkami na podlagi evropske zakonodaje določajo nacionalni regulatorji.

Evropska komisija je oktobra lani objavila prvi nabor možnih ukrepov, ki lahko prispevajo k blaženju posledic zaradi naraščajočih cen energentov, komisija tudi napoveduje nekatere zakonodajne ukrepe na tem področju. V nobenem od navedenih dokumentov ni predlaganih ukrepov v povezavi z omrežnino, navajajo na agenciji.

Kdaj so se v Sloveniji znižale pokojnine in komu?

Alenka Bratušek (SAB) Janezu Janši (SDS): "Leta 2012 ste bili edina vlada do danes, ki je upokojencem za 25 odstotkov znižala pokojnine."

Pokojnine so se resda znižale leta 2012 v času druge Janševe vlade, ki je sprejela zakon za uravnoteženje javnih financ. Ta je določal zmanjšanje višine pokojnin, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna (po 232. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), če so presegale znesek 622 evrov. Po takratni ureditvi so se pokojnine zmanjševale glede na njeno višino, lahko tudi za 25 odstotkov.

Znižanje pokojnin se sicer ni nanašalo na vse, ki prejemajo del pokojnine po 232. članu Zpiz-1. Zajemalo je okoli 24.500 upokojencev, navajajo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz). V letu 2012 je bilo sicer po podatkih Zpiza povprečno 585.408 upokojencev, kar pomeni, da se je takrat pokojnina znižala 4,2 odstotka upokojencem.

Ker takratno znižanje pokojnin ni doletelo vseh upokojencev, smo Dejstvomer pomaknili na previdno. 

Sicer pa je ustavno sodišče marca 2013 razveljavilo omenjene določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ, Zpiz pa jim je ponovno začel izplačevati pokojnine v prvotni višini. Na podlagi ustavne odločbe je državni zbor maja 2013 sprejel zakon, na podlagi katerega so se vsem uživalcem pravic povrnili tudi neizplačani zneski pokojnin.

Pokojnine se leta 2012 niso prvič znižale. Do leta 1996 so se v skladu s takratno zakonodajo usklajevale na podlagi uradnih statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač, zaradi česar je v letih 1993 do 1995 osemkrat prišlo do odstotnega zmanjšanja pokojnin (marca 1994 so se znižale za 4,06 odstotka).

A to je bila posledica sistemsko določenega načina usklajevanja, saj je bila v teh obdobjih ugotovljena negativna rast plač zaposlenih, ne pa na podlagi sprejetega zakona, ki bi zniževal pokojnine določenim skupinam upokojencev.  DZ je leta 1996 sprejel novelo zakona, s katero je določil, da tudi v primeru negativne rasti plač ne more priti do odstotnega znižanja pokojnin.

Za koliko se povečuje dodana vrednost na zaposlenega?

Robert Golob (Gibanje Svoboda) je dejal, da nismo dodane vrednosti na zaposlenega dvignili čisto nič. Zdravko Počivalšek (Povežimo Slovenijo), sicer minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, pa je povedal, da je dodana vrednost rasla in je v lanskem letu narasla preko 47.000 evrov. Odkar je gospodarski minister od leta 2014, pa da je narasla z nekaj nad 40.000 na 47.000 evrov.

Neto dodana vrednost na zaposlenega je po zadnjih razpoložljivih podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) v letu 2020 znašala 47.161 evrov in se je v primerjavi z letom poprej zvišala za 0,4 odstotka. Leta 2019 je namreč znašala 46.752 evra. Leta 2014 je neto dodana vrednost na zaposlenega po podatkih Ajpesa znašala 40.324 evrov.

Izjava Počivalška tako drži.

Medtem pa smo Dejstvomer pri Golobovi izjavi pomaknili na previdno, saj podatki niso čisto točni.

Koliko ljudi v Sloveniji prejema podpovprečno plačo?

Luka Mesec (Levica) pravi, da je 69 odstotkov delovno aktivnih v Sloveniji podpovprečno plačanih.

Po podatkih letne strukturne statistike plač je v letu 2020 64,6 odstotka ali 378.907 zaposlenih prejelo bruto plačo, ki je bila nižja od povprečne, 63,5 odstotka ali 372.343 zaposlenih pa je prejelo neto plačo, nižjo od povprečne, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS). 

Ker pa so v podatke zajete le tiste osebe, ki so bile zaposlene celo leto pri istem delodajalcu za polni delovni čas (36 ur ali več na teden) in so opravljale enak poklic, v opazovanem letu pa so zaslužile vsaj 90 odstotkov letne minimalne plače, smo Meščevo izjavo na Dejstvomeru označili kot previdno.

Kakšna je rast tujih neposrednih investicij?

Zdravko Počivalšek je dejal, da imamo letno 8-odstotno rast tujih neposrednih investicij. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije za leto 2020 so tuje neposredne naložbe konec leta 2020 znašale 6,6 milijarde evrov, kar izraženo v odstotku BDP predstavlja 35,3 odstotka. Glede na leto prej so se povečale za 0,4 milijarde evrov oz. 2,4 odstotka. Izjava Počivalška torej ne drži. Hkrati Banka Slovenije v letnem poročilu navaja, da v letu 2020 ni bilo večjih izstopajočih transakcij. 

Z vprašanjem, od kod je Počivalšek črpal podatek o 8-odstotni letni rasti, smo se obrnili na gospodarsko ministrstvo, čakamo na odgovor. Na Banki Slovenija s podatki za leto 2021 še ne razpolagajo, saj podatke še zbirajo, so pojasnili. Objavili jih bodo konec junija.