Pitna voda za vse? Tako si je zamislilo ministrstvo za naravne vire in prostor v predlogu zakona o gospodarski javni službi na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Predlagajo namreč, da se "poleg oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov v okviru javne službe uvaja dovoz vode tam, kjer ni oskrbe iz javnega vodovoda ali lastne oskrbe s pitno vodo." V predlog zakona so tudi zapisali, da to stori, če je to tehnično izvedljivo, pojasnjujejo na Skupnosti občin, kot na primer, da je možen dostop s cisterno. O konkretnem poteku na terenu se z ministrstvom niso pogovarjali. Po besedah Zbornice komunalnih gospodarstev bi moral zakonodajalec zagotoviti, da bodo stroški pokriti. "Za izvajanje te naloge bi potrebovali nove kapacitete, tako ustrezno opremo, kot tudi osebje."
Po mnenju dr. Primoža Banovca, direktorja Inštituta za vodarstvo gre za precej nepremišljen predlog s precej negotovimi posledicami. "Sicer razumem idejo predlagatelja – pravica do pitne vode, vendar sta po drugi strani že ustavno sodišče in vlada pred ESČP-jem dokazala, da ta pravica ni absolutna. Tudi 5. člen lani sprejete uredbe o pitni vodi že dokaj jasno opredeljuje postopek dostopa do pitne vode."
Pri analizi podatkov za Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2022 do 2027 je bilo ugotovljeno, da je na javni vodovod priključenih 1.895.294 prebivalcev, kar znaša več kot 92 odstotkov vseh prebivalcev, za katere je bilo poročano oziroma prebivalcev, ki so kot stalno prijavljeni zavedeni v centralnem registru prebivalcev. Z lastno oskrbo s pitno vodo se oskrbuje 137.750 prebivalcev, medtem ko se s kapnico oskrbuje 7.784 prebivalcev. Po podatkih statističnega urada je bilo leta 2021 brez vode v svojem domu 12.184 prebivalcev.
Podražitev storitve?
A ministrstvo v predlogu denarja ni zagotovilo. Čeprav ocenjujejo, da bodo nastali dodatni stroški, tako za državo, kot za lokalne skupnosti. Kdo bo torej nosil breme dodatnih stroškov? Verjetno je kar jasno, kakšne posledice ima lahko tak pristop – pričakujemo lahko podražitev storitev, opozarja Primož Banovec. "A že sedaj je po poročilu OECD strošek te storitve v Sloveniji na prebivalca eden najvišjih v analiziranih državah. Kolikor vem, je analiza stroškov trenutnega stanja izvajanja, in stroškov, ki bodo nastali kot posledica uveljavitve zakona, že sedaj obvezna vsebina vsakega zakonskega predloga.".
Na ministrstvu pojasnjujejo, da predlog za koncesionarje predvideva nadomestilo v višini dveh odstotkov povprečno angažiranih sredstev izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v preteklih treh letih, za posamezno leto, vendar ne več kot za pet let od začetka veljavnosti zakona. Po oceni, narejeni na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov, bi skupen znesek nadomestil izvajalcem-koncesionarjem, znašal približno 27.000 evrov. Krila bi ga država. Poudarjajo, da zakon ne prepoveduje uporabe podizvajalcev. Glede dovoza pojasnjujejo, da vlada podobneje določi dovoz pitne vode, pogoje, oskrbovalne standarde, normative in tehnične, vzdrževalne...To bo vlada uredila z uredbo, pravijo. Pri dovozu gre za minimalno količino pitne vode, ki jo določi organ, pristojen za javno zdravje in to tam, kjer je tehnično izvedljivo.
Zbornica združuje več kot 95 odstotkov izvajalcev javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. "Predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo," menijo na zbornici. "Prinesel bo bistveno poslabšanje delovanja sistema oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Sloveniji." Čeprav so nekatere od predlaganih sprememb dobre, pa po drugi strani prinašajo nekatere predlagane rešitve odmik od obstoječe ureditve in poslabšujejo stanje občinam, prav tako pa odpirajo nova vprašanja za izvajalce javnih služb, opozarjajo v Skupnosti občin.
Tudi Banovec se strinja, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj "nedorečeno naslavlja nekatere elemente izvajanja storitve, ki so v nasprotju s stroko, na primer dovažanje vode kot del storitve oskrbe s pitno vodo. Veliko elementov, ki pa jih je potrebno nasloviti, pa ne obravnava."
Kaj bi povzročilo dodatne stroške? "Primer je prepoved podizvajanja. Tudi nekatere predvidene nove naloge (obveznosti glede vodenja katastrov, dovoz pitne vode v določenih primerih, nejasna razmejitev med lastno oskrbo s pitno vodo (zasebni vodovodi) in javno službo) bodo nesporno vplivale na dvig stroškov," pojasnjujejo na komunalni zbornici. Zato bodo apelirali, da prepoved podizvajanja črtajo iz predloga zakona.
V Skupnosti občin niti niso od ministrstva dobili analize stanja s predvidenimi finančnimi posledicami, kar bi po njihovo morala biti osnova, ko se pogovarjamo o zakonskih spremembah. Zato zahtevajo, da ministrstvo oz. država zagotovi finančno pomoč prizadetim občinam. Dodatne stroške državi in občinam bi predvsem prinesla ukinitev koncesionarjev, ki jo predlaga ministrstvo, saj bodo morale občine prevzeti lastništvo obstoječih javnih služb, ali pa ustanoviti novo komunalo.
Na komunalni zbornici izpostavljajo, da je bil predlog dan v javno obravnavo v času letnih dopustov - 12. avgusta - z izredno kratko javno obravnavo, "ki otežuje kakovosten pregled predloga, pripravo pripomb in sodelovanje vseh ključnih deležnikov." Danes je zadnji dan, ko je še mogoče podati predloge in pripombe. V Skupnosti občin so pretekli četrtek začeli pogovore s prvim usklajevalnim sestankom z ministrom Novakom, ki je skupaj z ekipo izrazil željo, da bi nova ureditev prinesla bolj kakovosten in transparenten sistem uporabnikom te javne službe, kar je vsekakor v interesu tudi lokalnim skupnostim, pravijo. "Ministrstvo je pokazalo pripravljenost, da ta vprašanja z nami in predstavniki izvajalcev javnih služb v kratkem reši."
Poslabšanje delovanja javnih služb?
Temeljni cilj zakona je sicer nadgradnja in celovita ureditev omenjenih javnih služb, da bi imeli boljši nadzor nad njihovim delom. Da predlog vsekakor ne prinaša nadgradnje pa menijo na zbornici. "Prinaša le velika tveganja za poslabšanje delovanja teh dveh javnih služb in povečanje stroškov za njuno izvajanje." Ukinitev koncesij za oskrbo s pitno vodo pa je po njihovem mnenju neutemeljena, saj imamo v Sloveniji tudi primere, ko je koncesionar podjetje v 100-odstotni lasti lokalne skupnosti. Sporna točka pa jim je predvsem prepoved podizvajanja, opozarjajo, da nekaterih nalog predvidenih v zakonu sploh ni možno izvajati brez podizvajalca, posledično bi morali zaposliti strokovnjake, ki bi te naloge izvajali in dokupiti novo opremo. "Nemogoče je zagotavljati gospodarnost in učinkovitost izvajanja storitev, če ima sam predlog zakona vgrajene mehanizme, ki gospodarno in učinkovito izvajanje storitev onemogočajo." Kar nakazuje na to, da so obstoječe javne službe strokovno podhranjene. Prepoved najema podizvajalcev je med občinami in izvajalci javne službe dvignila veliko prahu, pravijo v skupnosti.
Države v Evropi so v zadnjih letih in desetletjih celovito razvijale področje izvajanja javnih služb oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda. To je povezano tudi z novimi zahtevami EU glede standardov teh storitev, pojasnjuje Primož Banovec. Standardi so zaradi vedno strožjih zahtev po zdravi pitni vodi ter prihajajočih novih zahtevah po praktično ničnih emisijah odpadnih voda, vedno strožji. "Prepoved izvajanja nekaterih nalog s podizvajalci k temu čisto nič ne pripomore. Pri naših več kot 120 izvajalcih – komunalah so nekateri tako majhni, da bi neposredno izvajanje nalog verjetno resno ogrožalo standarde izvajanja storitve."
Manj izvajalcev, nižji stroški?
Za primerjavo: Hrvaška je leta 2019 sprejela zakon o vodnih storitvah, ki je uvedel minimalno velikost oskrbovanih območij enega izvajalca za oskrbo s pitno vodo – najmanj 50.000 prebivalcev, oziroma najmanj 2 milijona kubičnih metrov dobavljene pitne vode gospodinjstvom, pojasnjuje Banovec. Oblikovana je tudi obveza, da na tem oskrbovanem območju en izvajalec izvaja celotno vodno storitev – tako oskrbo s pitno vodo, kot tudi odvajanje in čiščenja odpadnih voda. Takšen pristop je uveljavila že večina evropskih držav. Belgija z 11,7 milijona prebivalcev ima samo dva izvajalca javne službe vodnih storitev. Torej enega na okoli šest milijonov prebivalcev. "No, v to skrajnost v Sloveniji verjetno ne bomo šli, a ravno zaradi vse zahtevnejših standardov bo verjetno potrebno najti premišljeno pot za združevanje izvajalcev, kar bi moralo voditi tudi k nižanju stroškov vode za uporabnike."
KOMENTARJI (122)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.