Ostre besede o programu otroške kardiologije: 'Moral sem lagati staršem'

Gorazd Kalan, ki je od maja do decembra 2017 v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana vodil center za kirurško zdravljenje bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, je na zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo poudaril, da je skupaj z drugimi pediatri intenzivisti neprestano opozarjal, da program otroške kardiologije ni varen, a so naleteli na popolno ignoranco vodilnih v kliničnem centru.

Na vprašanje, kdo so bili ti vodilni, je navedel nekdanjega generalnega direktorja UKC Simona Vrhunca, strokovnega direktorja kirurške klinike Matjaža Veselka in kardiokirurga Boruta Geršaka. Del krivde je pripisal tudi nekdanjemu strokovnemu direktorju pediatrične klinike Rajku Kendi in kardiokirurgu Tomislavu Klokočovniku.   

'Moral sem lagati staršem'

Dodal je, da je bil program otroške kardiologije, zlasti v letih 2012 in 2013, do te mere neurejen, da je moral lagati staršem, če jih je želel potolažiti v skrbi za njihove bolne otroke. Program se je iz ure v uro spreminjal in spet smo bili pediatri tisti, ki smo razlagal staršem: veste, zdaj pa vaš otrok ne bo operiran danes, bo jutri ali pa ob naslednji seansi. Ti otroci so bili na umetni ventilaciji, tem otrokom na silo napihujete pljuča, ti otroci so nabodeni z žilnimi katetri. In jaz sem lagal tem staršem, da naj potrpijo, da ni tako važno, da kirurga ni, če bo prišel. Prisiljen sem bil v to," je dejal na zaslišanju. Na vprašanje, kdo jih je silil v to, pa je odgovoril: "Silil nas je sistem, sililo nas je vodstvo."

Po njegovih besedah je bila posebej rizična okoliščina, da ni bilo stalno prisotnega pediatričnega kardiokirurga.  

Nepripravljenost vodilnih, da bi se lotili reševanja težav v programu otroške kardiologije, je po Kalanovih besedah botrovala temu, da je v začetku leta 2018 dal odpoved in po dveh mesecih tudi odšel iz kliničnega centra. Spomnil je, da se je osem od desetih pediatrov intenzivistov, med katerimi je bil tudi sam, zaradi nevzdržnega stanja odločilo za ugovor vesti.  "Kljub temu nas nihče od pristojnih v državi vse doslej ni povabil niti na pogovor," je opozoril.

Smrti zaradi odklonov v zdravljenju

V drugi polovici leta 2017 je bilo po pričanju Ane Medved tudi precej odklonov v zdravljenju "s smrtmi, s hudimi telesnimi poškodbami". V tem času so Zdravniški zbornici izdali osem zahtev za strokovne nadzore, a ni bil izveden niti en. "Niti enega nadzora vprašljivih smrti in hudih telesnih poškodb, ki smo ga zahtevali, niso bili sposobni izpeljati," je dejala.

Medvedova je ki je kot tedanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje koordinirala operativno plat projekta NIOSB, za katerega pravi, da bi lahko bil NIOSB najboljša pot do ureditve programa otroške kardiologije, a je naletel na odpor v kliničnem centru. "Klinični center v kritičnem času ni bil sposoben peljati programa otroške kardiologije, NIOSB je prosil za pomoč, a mu hkrati nasprotoval," je dodala.

Decembra 2017 je strokovno vodenje UKC prevzela Jadranka Buturovič Ponikvar, ki pa ni dala odgovora na to, zakaj so si na UKC premislili glede sodelovanja z NIOSB. Ocenila je, da je bil projekt dobra ideja, ki pa je zatajila na operativni ravni. Zato se je - po njenih besedah - NIOSB izkazal za tujek, ki je neustrezno posegel v organizacijsko strukturo kliničnega centra.