Ortodonti: štiri leta do prvega pregleda, visoke cene in skok na Hrvaško

15. januar 2026 je prvi razpoložljiv termin za prvi pregled pri ortodontu v Zdravstvenem domu Ljubljana – center. Zraven pa pripis: "Sprejemamo paciente do 16. leta starosti. Ko se naročate, prosimo, preverite datum termina – če bo otrok ob prvem pregledu starejši od 16 let, storitev ne bo opravljena v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)". Pregled čakalnih vrst v drugih zdravstvenih domovih dokazuje, da gre za širšo težavo. Skoraj povsod bodo lahko pacienti na prvi pregled prišli šele leta 2025, ponekod 2024. 1. septembra je bila povprečna čakalna doba za prvi ortodontski pregled pri stopnji nujnosti "redno" 1379 dni, pri stopnji nujnosti "hitro" 972 dni, pri stopnji nujnosti "zelo hitro" pa 245 dni, kažejo podatki NIJZ. 

V Sloveniji je sicer število ortodontov na prebivalca višje kot v ostalih evropskih državah, vendar pa so v Sloveniji tudi pravice do ortodontskega zdravljenja večje, ugotavljajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Da je število specialistov ortodontov primerljivo glede na povprečje v državah EU medtem pravi Martina Drevenšek, strokovna direktorica Stomatološke klinike. 

Glavni razlog za čakalne dobe vidi v velikem razkoraku med potrebami po ortodontskem zdravljenju in upravičenci do njega ter razpoložljivimi programi, ki jih financira ZZZS. "In seveda tudi številom ortodontov, ki programe izvajajo. Če bi želeli upoštevati vse pravice, bi bilo treba povečati število programov specialistične dejavnosti na področju čeljustne in zobne ortopedije ter tudi število specialistov," je prepričana. Tudi na ZZZS menijo, da bi moral izobraževalni sistem glede na velik obseg pravic zagotoviti dodatne kadre, obstoječe pa bi morali učinkoviteje uporabiti.

V Sloveniji imamo trenutno skupaj 90 aktivnih zobozdravnikov za čeljustno in zobno ortopedijo, kažejo podatki Zdravniške zbornice Slovenije. 1. avgusta 2021 je bilo tako v kategoriji javne zdravstvene mreže registriranih 76 ortodontov (devet v bolnišnicah, 28 v zdravstvenih domovih in 39 v podjetjih oz. so zasebniki na koncesijo), v kategoriji podjetij oz. zasebnikov brez koncesije pa 14.

"Številni otroci so na pregled k ortodontu napoteni prezgodaj"

Zakaj se soočamo s tako dolgimi čakalnimi vrstami? Na ZZZS ocenjujejo, da je treba del težav pripisati tudi nekritičnemu (preobsežnemu oz. prehitremu) uvrščanju otrok na čakalne sezname, ko zdravljenja bodisi še ni treba začeti ali pa se kriteriji ne upoštevajo dosledno. Menijo, da zaradi "nedopustno dolgih čakalnih dob" osebni zobozdravniki pogosto napotujejo zavarovane osebe k specialistu ortodontu "prehitro in s stopnjo nujnosti, ki ne odraža teže nepravilnosti, kar še dodatno poslabšuje stanje na tem področju". 

Da otroke včasih "prehitro" napotijo k ortodontu, pravi tudi Drevenškova. "Zaradi zelo dolgih čakalnih dob so številni otroci napoteni k ortodontu prezgodaj in celo ob pregledu zdravljenja še ne potrebujejo. V tem primeru otroka spremljamo in pričnemo ortodontsko zdravljenje ob primernem času," razlaga in pojasnjuje, da v celoti razume tako vidik osebnega zobozdravnika kot tudi vidik pacientov oz. staršev, zaradi katerega paciente na ortodontski pregled napotijo zelo zgodaj (posebno takrat, ko so prepričani, da bo otrok v prihodnosti potreboval ortodontsko zdravljenje). 

"A to je lahko eden izmed dodatnih vzrokov, zakaj so čakalne dobe še daljše," je dodala. Zdi se ji nesmiselno, da se pacient po prvem pregledu uvrsti še na čakalni seznam za ortodontsko zdravljenje, saj je odločitev, kdaj se bo to pričelo, medicinsko indicirana in ne bi smela biti posledica čakalne dobe. "Pa tudi v tem primeru ima specialist ortodont možnost, da v nujnih primerih prične zdravljenje, ko ga pacient potrebuje," še pravi. 

Ortodont mora, če želi prejeti plačilo realizirane vrednosti programa, v koledarskem letu v zdravljenje na novo vključiti vsaj 60 oseb in obravnavati najmanj 80 čakajočih zavarovanih oseb. Po mnenju strokovne direktorice Stomatološke klinike število na novo sprejetih bolnikov na leto v proces zdravljenja ne sme biti večje od 60, saj je lahko ortodontsko zdravljenje pri težjih nepravilnostih tudi izjemno dolgo in vključuje več stopenj. 

ZZZS je letos sicer predlagal, da bi ortodonti drugi pogoj – 80 čakajočih – nadomestili z 90 prvimi pregledi. "Velika večina specialistov že izvede vsaj 90 prvih pregledov v enem koledarskem letu," dodaja Drevenškova. A podatki o opravljenih prvih ortodontskih pregledih kažejo precejšnje razlike med izvajalci, pojasnjujejo na ZZZS, s spremljanjem izvedenih prvih pregledov in plačilom do 5 odstotkov preseganja programa pa želijo izvajalce spodbuditi k opravljanju prvih pregledov. Menijo, da bi tako pripomogli h krajšanju čakalnih dob in posledično "boljši, enakomerni in pravočasni dostopnosti ortodontskih storitev za zavarovane osebe". Ker se vsi partnerji v zdravstvu s tem predlogom niso strinjali, bo o njem predvidoma odločala vlada. 

ZZZS: Vsako leto je precej več novih kot zaključenih primerov

Od leta 2013 je zobni aparat vsako leto dobilo več kot 6.000 novih bolnikov, razen leta 2020, ko je zaradi negativnega vpliva pandemije aparat dobilo 5540 otrok, so sporočili iz ZZZS. Če je bila njihova povprečna starost v letu 2013 11,3 leta, je povprečna starost do leta 2020 narasla na 12,9. V prvi polovici leta 2021 so ortodonti aparat namestili že 3841 otrokom, glede na projekcije ZZZS jih bo letos sicer okoli 6.600.

Na ZZZS ugotavljajo tudi, da je vsako leto precej več novih primerov kot zaključenih. Zaključenih primerov je okoli 5.000, v letu 2019 le 4.600, v 2020 pa le 4.440. "To pomeni, da se vsako leto nabirajo' nezaključeni primeri, vsako leto še okoli dodatnih tisoč oseb ostaja na zdravljenju. Zato je čakalna doba tudi vse daljša," pravijo na ZZZS. 

Med razlogi za več nepravilnosti tudi dolgotrajno hranjenje otrok z mehko hrano in prekomerne sesalne razvade

Drevenškova razlaga, da se lahko nepravilnost pri otroku razvije tako zaradi genetike kot tudi zaradi zunanjih dejavnikov, ki lahko na rast in razvoj vplivajo v prenatalnem in postnatalnem obdobju. Najpogosteje pa gre za kombinacijo obeh. Prav tako v literaturi ne najdemo veliko študij, podprtih z dokazi, o tem, s kakšno dinamiko se v zadnjih desetletjih povečuje število ortodontskih nepravilnostih. 

"Med pomembnimi razlogi za povečanje pojava nepravilnosti so tudi spremenjene navade, npr. dolgotrajno hranjenje otrok z mehko hrano in prekomerne sesalne razvade," razlaga direktorica. V modernem načinu življenja namreč otroci mehko hrano jedo zelo dolgo, s tem pa zmanjšajo funkcionalni dražljaj, zaradi česar se zmanjša rast čeljustnic. Med pomembnimi razlogi za porast napotitev v zadnjih desetletjih pa so po njenih besedah tudi večje znanje zobozdravnikov, večja ozaveščenost staršev, vedno večji pomen lepega videza v družbi in na koncu tudi vedno večje možnosti oz. sodobne metode zdravljenja, ki omogočajo boljše rezultate.

Dodatnih pet ortodontskih ambulant in 2,3 milijona evrov ni pomagalo

Trenutno ZZZS financira 91,2 tima ortodontije (ambulante), kar je za pet timov več kot leta 2014. Leta 2014 so te ambulante izvedle 240.764 obravnav, kar je precej več kot leta 2019, ko so jih izvedle 209.221. Leta 2014 je bilo tudi več obravnavanih otrok – 69.668 (leta 2019 pa 68.565). V zdravljenje so ambulante leta 2014 na novo sprejele 7.777 otrok in zaključile zdravljenje 4.698 otrok, leta 2019 pa so na novo sprejele 6.188 otrok in zaključile zdravljenje 4.609 otrok.

ZZZS je torej v preteklih letih zagotovil financiranje dodatnih petih ortodontskih ambulant in dodatnega 2,3 milijona evrov, pa vendar se število obravnav otrok ni povečalo, čakalne dobe pa se niso skrajšale. Na ZZZS rešitev glede na trenutno široko košarico pravic vidijo predvsem v povečanju števila ortodontov, ustreznem naročanju pacientov in doslednem spoštovanju predpisanega indeksa za ortodontsko zdravljenje. 

Strokovna direktorica Stomatološke klinike pravi, da bi bilo za to, da bi skrajšali čakalne dobe, treba sprejeti strateške usmeritve, pri katerih bi sodelovali vsi – tako strokovnjaki s področja čeljustne in zobne ortopedije kot tudi Ministrstvo za zdravje, plačnik Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predstavniki pacientov. "Skupaj se je treba odločiti o obsegu košarice pravic in sredstev, ki jih lahko naša država nameni ortodontski dejavnosti," je prepričana. 

ZZZS krije tudi zdravljenje po 18. letu, če je bila potreba po njem ugotovljena pred 16. letom

Glede na pravila se morata prvi pregled in ugotovitev potrebe po ortodontskem zdravljenju zgoditi pred 16. letom starosti, kar predstavlja omejitev košarice pravic. Drevenškova pravi, da bi se pravice, če bi se to pravilo ukinilo, dodatno razširile. Omejitev je lahko problematična, kajti če zobozdravnik nepravilnosti ne ugotovi pred 12. ali 13., letom, lahko to pomeni, da pacientu ne bosta omogočena pregled in ugotovitev potrebe, če bo zobozdravnik napotnico označil s stopnjo nujnosti "redno". 

"Razlogov, zakaj se lahko to zgodi, je več: pozen razvoj prirojenih nepravilnosti in/ali manjši obseg nepravilnosti ter neredni obiski pacientov pri zobozdravniku," razlaga direktorica, a dodaja: če zobozdravnik pozno ugotovi nepravilnost večjega obsega, ki zagotovo potrebuje kompleksno zdravljenje, lahko pacienta k specialistu ortodontu napoti pod stopnjo nujnosti "hitro". "Velikokrat napotne listine ne vsebujejo dovolj informacij, ki bi specialistu ob triaži omogočale spremembo stopnje nujnosti," je še dodala. Kot so pojasnili na ZZZS, lahko oseba aparat dobi tudi po 18. letu, vendar le, če je bila potreba po zdravljenju ugotovljena pred 16. letom. 

Drevenškova pravi, da pravila obveznega zavarovanja ne krijejo zdravljenja lahkih nepravilnosti, ki so izključno estetske, krije pa obravnavo otrok, pri katerih dokument za ugotavljanje potrebe po zdravljenju (EF-indeks) dosega 16 točk ali več. "To pomeni, da so lahko v ortodontsko zdravljenje vključeni tudi pacienti, ki nimajo zelo spremenjenega ugriza oz. obsežnih položajnih nepravilnosti," pravi in dodaja, da je košarica pravic v Sloveniji večja kot v ostalih državah EU in omogoča, da je v ortodontsko zdravljenje vključenih več otrok kot npr. na Nizozemskem ali Hrvaškem. "In to je pomembna prednost, ki se je morajo slovenski pacienti oz. njihovi starši zavedati," je pojasnila.

Če ortodontsko zdravljenje do 18. leta starosti ni bilo zaključeno, tudi zdravljenje po 18. letu velja za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če pa je bilo predhodno zdravljenje (pred 18. letom starosti) zaključeno, se ponovno zdravljenje šteje za na novo ugotovljeno potrebo, ki ni bila ugotovljena do 16. oziroma 18. leta starosti, zato zdravljenje ne more biti financirano iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pojasnjujejo na ZZZS. "Ureditev te pravice v Sloveniji je bistveno širša kot v ostalih državah EU," so še pripomnili.

Prepozno ugotovljena potreba po zdravljenju in iskanje ortodonta

Pri marsikom potrebo po zdravljenju ugotovijo prepozno, ZZZS pa zdravljenja ne krije več. Med njimi je tudi 36-letni Simon iz okolice Ljubljane, ki je za aparat na obeh čeljustih odštel 4100 evrov. "Da potrebujem zdravljenje, sem sicer ugotovil že zgodaj, proti koncu srednje šole, tik pred polnoletnostjo, saj sem imel razmik med zgornjima enkama in me je to vizualno motilo. A na žalost moja zobozdravnica ni imela dovolj znanja in razumevanja, da bi me na pregled k ortodontu poslala pred dopolnjenim 18. letom. Jaz pa tudi nisem imel dovolj poguma, da bi se v lastni režiji odpravil k ortodontu," pripoveduje.

Pri Simonu torej v otroštvu potrebe po zdravljenju niso ugotovili, 15 let kasneje, pred dobrimi tremi leti, pa so se pojavile resne težave. Zaradi napačnega ugriza si je s spodnjimi zobmi brusil zgornje, težava pa ni bila več zgolj estetske narave. "Zgornje enke in dvojke so bile že tako tanke, da jim je grozilo, da se bodo prelomile," je pojasnil in dodal, da se je nemudoma odločil za zdravljenje.

Ker je bil starejši od 18. let in mu zavarovalnica zobnega aparati ni krila, se je podal v iskanje samoplačniškega ortodonta. Iskal ga je po vseh mogočih kanalih, po internetu, prijateljih, znancih in celo naključnih mimoidočih, ki so nosili zobni aparat. Na koncu se je odločil za ortodonta, ki mu ga je po dobri izkušnji predlagala prijateljica. "Seveda sem se poglobil tudi v ceno, vendar ta pri meni ni bila glavni faktor pri odločanju, pomembna mi je bila kakovost, saj popravilo mojih zob zaradi ugriza ni bilo preprosto," je pojasnil. 

4100 evrov: "Visoka cena storitve še ne pomeni nujno, da je ta tudi kakovostna"

Okvirne tržne cene za povprečno težko "nepravilnost" za obe čeljusti se ob izbiri fiksnega zobnega aparata večinoma gibljejo med 2.800 in 3.500 evri, ob izbiri snemnega nevidnega aparata pa med 3.800 in 4.300 evri, kažejo podatki portala eZobozdravnik. "Na podlagi poznavanja panoge in trga ortodontskega zdravljenja lahko zapišemo, da je cena odvisna predvsem od pacientove (zobne in/ali čeljustne) nepravilnosti, izbire vrste aparata in nenazadnje izbire ortodonta," so pojasnili na omenjenem portalu in poudarili, da je treba biti pozoren na ponudbo, saj v nekaterih ordinacijah cena zdravljenja ne zajema tudi cene retencije – žičnih lokov ali retencijskih aparatov, ki se namestijo oz. uporabljajo po končanem zdravljenju. Ti stroški se v povprečju gibljejo med 300 in 500 evri. Portal Doktor 1A medtem poroča, da se cene za najcenejši zobni aparat za eno čeljust tako v Mariboru kot Ljubljani začnejo pri 1520 evrih.

O ceni se je Simon pozanimal pri treh slovenskih ortodontih. "Pri prvih dveh je bila cena enaka – 4100 evrov za zgornjo in spodnjo čeljust – pri tretjem pa je bila cena najugodnejša, in sicer 3000 evrov," je pojasnil in dodal, da si je iskanje ortodonta zastavil zelo široko. "Med drugim sem se odpravil tudi na Hrvaško, v Zagreb, kjer sem dobil tudi najugodnejšo ceno, in sicer 2500 eur za zgornjo in spodnjo čeljust, kar pomeni kar 40 odstotkov ceneje od najvišje cene v Sloveniji," pripoveduje. A zaradi čakalnih vrst na mejnem prehodu se je naposled vendarle odločil za slovenskega ponudnika. V upanju, da visoka cena pomeni tudi boljšo kakovost opravljene storitve, je izbral ponudbo za 4100 evrov. 

Simonovo zdravljenje je trajalo dve leti in štiri mesece, a s končnim rezultatom ni zadovoljen. "Iskreno povedano, mi je ortodont ugriz lepo uredil, glavni problem je rešen, vendar je v ortodontiji pomemben tudi estetski del," je prepričan – mu zobje na pogled še vedno niso všeč. "Ortodont je pri razvrščanju zgornjih enic pustil prevelik razmik med enko in dvojko, pri dograditvi enke pa je to naredil širšo in krajšo v primerjavo z drugo enko. Zgornji enki tako nista simetrični niti po dolžini niti po širini." Kot pravi, bo uveljavljal reklamacijo, verjetno se bo dogovoril za popravilo nastale škode. "V Sloveniji je dovolj ortodontov, po večini so tudi dovolj strokovni in kakovostni, vendar je problem v ceni, saj se mi zdi, da so pretirane," je še dejal. Kot je pojasnil, se je iz izkušnje naučil, da relativno visoka cena storitve še ne pomeni nujno, da je ta tudi kakovostna.

"Cene so, kakršne so, ker so medicinski pripomočki in materiali izjemno dragi"

"Izvijač, ki ga uporabljamo za privijanje, stane pri nas 500 evrov. Klešče, ki jih uporabljamo, za manj kot 200 evrov težko dobiš. Zdaj se uporabljajo 3D-skenerji, za vso računalniško opremo s 3D-tiskalniki smo odšteli 50.000 evrov. Liter materiala za tiskanje 3D-modelov stane okoli 300 evrov. Naprava zelo poenostavi zadevo, tudi pacientom je lažje, da ni treba več delati odtisov, zdaj samo skeniramo," je dejal Leon Herman, specialist čeljustne in zobne ortopedije, ki ima zasebno ambulanto, in dodal, da se nihče ne zaveda, kako zelo dragi so medicinski pripomočki in materiali. "Mi cen že leta nismo spremenili in mislim, da so kar pravične," je dejal. Okvirna cena ortodontskega zdravljenja s fiksnim aparatom na eni čeljusti je v njihovi ambulanti 2000 evrov. 

"Mi si za človeka res vzamemo čas in stvari naredimo res dobro. Nekateri pa delajo zelo površno. Nočem kritizirati tujine, ampak lahko rečem, da je pri 95 odstotkih bolnikov, ki pridejo k nam po zdravljenju v tujini, moj pogoj, da snamemo aparat in začnemo na novo," pripoveduje Herman. Kot pravi, so sicer v državah bivše Jugoslavije tudi ortodonti, ki delajo izjemno dobro, a da so zato tudi cene bolj podobne našim.  

Vse več oseb se za aparat odloča tudi iz estetskih razlogov

Herman pravi, da je vsaj ena tretjina njegovih pacientov otrok. "Večina jih pride zaradi čakalnih dob, nekaj pa je tudi takih, ki nimajo dovolj velikih nepravilnosti, da bi jim zavarovalnica to priznala. Gre bolj za estetske popravke," je dejal. Herman ima svojo ambulanto že 21 let. Pravi, da se povpraševanje po zobnih aparatih povečuje, a ne drastično. "Mislim, da predvsem zato, ker so tudi aparati zdaj bistveno bolj sprejemljivi kot pred 20 leti," je dodal. 

Čeprav uradna statistika števila odraslih pacientov, ki so se odločili za ortodontsko zdravljenje, ne obstaja, lahko trend opazimo zaradi drugih, bolj posrednih pokazateljev, pravijo na portalu eZobozdravnik. Kot je pojasnil zastopnik portala Aljoša Rižner, število iskanj znamke nevidnih zobnih aparatov v spletnem iskalniku v zadnjih letih hitro narašča. "To se pozna tudi na številu pacientov, ki se v posameznem letu odločijo za zdravljenje z aparati nevidnimi aparati. Po neuradnih podatkih to število vsako leto poraste za od 40 do 60 odstotkov," je dejal. Podoben trend opažajo tudi sami, saj se obisk strani, povezanih z ortodontijo za odrasle, in število povpraševanj po ortodontskem zdravljenju, stalno povečujeta.

Obstaja več vrst zobnih aparatov – kateri je pravi za vas?

Poznamo več vrst zobnih aparatov. Zavarovana oseba ima v okviru pravice do ortodontskega zdravljenja z ortodontskim aparatom pravico do zdravljenja bodisi s snemljivim bodisi z nesnemljivim aparatom, če s snemljivim ni mogoče doseči ustreznih popravkov nepravilnosti zob in čeljusti. "Odločitev o tem, po kateri metodi se bo izvedlo zdravljenje, sprejme ortodont, saj gre za strokovno, medicinsko vprašanje oziroma odločitev," pojasnjujejo na ZZZS. Včasih se zdravljenje začne že pri mlečnem zobovju, največkrat pa takrat, ko izrastejo stalni zobje. 

"Za zdravljenje odraslih pacientov se v glavnem uporabljata dve vrsti zobnih aparatov – fiksni ortodontski aparati in t. i. nevidni zobni aparati," pravi Rižner s portala eZobozdravnik. Poznamo več vrst fiksnih aparatov, klasičnega kovinskega, takšnega s prozornimi "bracketi" in samozaklepnega. "Klasičnih fiksnih aparatov je vsekakor več, mislim, da je takih pacientov krepko čez 90 odstotkov. Čeprav težko ocenim, bi rekel, da je nevidnih aparatov manj kot 10 odstotkov," razmerje zobnih aparatov v svoji ambulanti opiše Herman. Kot pravi, namestijo okoli 60 odstotkov kovinskih fiksnih aparatov in 40 odstotkov nevidnih fiksnih aparatov. "Fizikalne lastnosti kovinskih 'bracketov' so boljše od prozornih. Rezultat je na koncu enak, lahko pa zaradi drugačnega trenja zdravljenje traja dlje, so tudi nekoliko večji," pravi Herman.  

Nevidni aparati: Niso primerni za vse, rezultati so odvisni od bolnikov, nositi jih je treba 22 ur dnevno

"Mi smo z 'alignerji', nevidnimi snemljivimi zobnimi aparati, začeli že leta 2008, uporabljamo jih torej že 13 let. Nevidni aparati imajo to prednost, da jih lahko snamete, kadar želite, tudi preveč opazni niso," pravi Herman, a dodaja, da so v svojem dometu omejeni, čeprav so v primerjavi z nevidnimi aparati pred 12 leti precej naprednejši. "Z nevidnimi aparati ne moreš narediti stvari, ki jih s fiksnimi aparati lahko. Pri odpravljanju določenih nepravilnosti pa je rezultat identičen. Težava lahko nastane tudi zato, ker so odvisni od sodelovanja pacienta. Take aparate mora pacient nositi 22 ur na dan. Če jih ne nosi, potem ni smisla, da se kar koli gremo," je odločen. 

Dodal je, da so pri pacientih nevidni aparati zaželeni, a da z razumevanjem sprejmejo, če tak aparat zanje ni primeren. "Dejstvo je, da je dandanes izbira aparata predvsem stvar želje pacientov. Marsikateri pacient o kovinskem aparatu noče niti slišati in se, če nevidni zobni aparat' ni primeren zanj, za zdravljenje sploh ne odloči," so glede na izkušnje dejali na portalu eZobozdravnik. Rižner pojasnjuje, da so bili ortodonti pred leti precej skeptični glede snemljivih plastičnih opornic, danes pa praktično ni več ortodonta, ki ne bi ponujal tovrstnih aparatov. Za fiksne aparate se sicer odloči 30 odstotkov pacientov, ki ortodontske storitve iščejo na portalu eZobozdravnik, več se jih zanima za nevidne aparate. "Toda klasični kovinski aparati so tudi cenejši in za marsikoga dostopnejši," še pravijo. Nekateri ortodonti plačilo ortodontskega zdravljenja s fiksnim aparatom omogočajo tudi v številnih manjših obrokih in brez večjega začetnega zneska, "kar pride še kako prav pride študentom in mladim družinam".

"Cena se je na Hrvaškem skoraj prepolovila"

Med tistimi, ki so so se odločili za odhod na Hrvaško, je tudi 25-letna Kaja, ki je bila zaradi starosti prav tako primorana poiskati samoplačniško rešitev. Aparat za zobe je sicer v osnovni šoli že nosila, a se je kasneje zaradi udarca med športom zamaknila zgornja dvojka. "Ni me motilo samo vizualno. Ker je zob štrlel navzven, me je, če sem bila naslonjena na roko, bolela ustnica. Enkrat mi je med igranjem odbojke žoga priletela v obraz, ker zob štrli ven, pa mi je prebilo ustnico," je pojasnila. 

"Aparati za zobe so drag 'šport'. Pri nas bi me aparat za eno čeljust prišel okoli 2000 evrov," je dejala. Zato se je odločila za obisk hrvaškega ortodonta. "Cena se je na Hrvaškem prepolovila," je dejala in dodala, da je za celotno zdravljenje, vse preglede in aparat odštela 1000 evrov. "Ko sem ortodonta samoplačniško iskala v Sloveniji, so se cene za eno čeljust gibale med 1800 in 2500 evri. Prijatelj mi je svetoval, naj pogledam še cene na Hrvaškem," je dejala, cene so bile precej nižje. "Opazila sem tudi, da imajo skoraj vsi hrvaški ortodonti spletno stran na voljo tudi v slovenskem jeziku," je še dejala 25-letnica in dodala, da je s svojo ortodontko govorila kar po slovensko.

So ortodonti na Hrvaškem res ugodnejši?

Pred leti so bile razlike v cenah ortodontskega zdravljenja na Hrvaškem precej nižje kot v Sloveniji, ugotavlja portal eZobozdravnik. "V zadnjih letih se je razlika občutno zmanjšala in tako so po naših podatkih cene ortodontskega zdravljenja na Hrvaškem približno 10–15 odstotkov nižje," pravijo. Opažajo, da zaradi potrebe po večkratnih obiskih in posledično dodatnih stroškov, povezanih s prevozom, zanimanje za ortodontsko zdravljenje na Hrvaškem upada. Podobne ugotovitve navajajo tudi na portalu Doktor 1A, ki sodeluje z 12 ordinacijami, od tega je pet hrvaških. "Razlogov je po našem mnenju več. Med njimi sta veliko število obiskov (razdalja), zaradi kateri pacienti v končnem izračunu le ne prihranijo tako veliko, in tudi covidna omejitev prehajanja mej," je dejal direktor Doktor 1A Matej Zabukovec. Lani se je za prvi pregled naročilo približno 500 pacientov, od tega 150 pacientov v Zagrebu, preostalih 350 pacientov pa v Ljubljani in Mariboru, je pojasnil.

Herman pa je izpostavil še eno prednost zdravljenja v Sloveniji. "Nekdo lahko ugrizne v kaj izjemno trdega in bracket, torej nosilec aparata, odpade, lahko se premakne žička in jih začne bosti. Vse to so stvari, zaradi katerih mora pacient obiskati ortodonta," razlaga in dodaja: "Ortodont včasih potrebuje manj kot minuto, da odpravi tako težavo, na Hrvaško pa se lahko bolnik vozi tudi uro in pol v eno smer. Če gre kar koli narobe, smo jim na voljo".

A Zabukovec je dodal, da je kljub temu trend povpraševanja po tujih ortodontih še vedno precejšen. Pravi, da se ob preračunavanju, koliko obiskov je potrebnih pri ortodontu, za Hrvaško odločijo le tisti pacienti, ki jim je ta razlika v ceni bistvena. "Na primer: za obe čeljusti bo pacient na Hrvaškem odštel okoli 2000, v Sloveniji pa dobrih 3000 evrov. Razlika v ceni je 1000 evrov, nekoga ob približno 8–15 obiskih to ne prepriča, nekatere pa." 

"Najnižja cena zobnega aparata na Hrvaškem je 950 evrov po čeljusti," je dejal Zabukovec (Doktor 1A), a dodal, da v praksi pacienti velikokrat izberejo estetski oz. bel zobni aparat, ki je nekoliko dražji. Zanj odštejejo okoli 1400 evrov za eno čeljust, kar je še vedno ceneje kot navadni aparat v Sloveniji.

Slovenci se lahko za zdravljenje v tujini odločijo tudi na napotnico

Ortodontsko zdravljenje se opravi na podlagi napotnice, kar pomeni, da si lahko zavarovana oseba izbere specialista ortodonta, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS, kjer koli v Sloveniji, na podlagi evropskega pravnega reda pa lahko z napotnico to storitev uveljavlja tudi v drugih državah članicah EU in nato zahteva povračilo stroškov pri ZZZS. "Povračilo stroškov se v tem primeru opravi v višini povprečne cene takšne storitve v Republiki Sloveniji," pojasnjujejo na ZZZS. V letu 2020 je ZZZS pozitivno rešil 101 vlogo za povračilo stroškov ortodontskega zdravljenja v drugi državi članici EU. V 2021 pa je bilo do junija takšnih vlog 57. Večinoma gre za Hrvaško, so potrdili na ZZZS.

Pri izbranem ortodontu (v kateri koli državi EU) mora pacient poravnati račun za opravljeno storitev, za katerega pa ZZZS slovenskim pacientom omogoča vračilo (ob izpolnjenih pogojih in do določenih zneskov). Do načrtovanega zdravljenja v tujini so Slovenci v breme ZZZS upravičeni v treh primerih, in sicer kadar so izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, kadar je presežena najdaljša dopustna čakalna doba ali presežen razumni čas, in zaradi zdravljenja v drugi državi članici Evropske unije z napotnico, je zapisano na spletni strani ZZZS. "Trenutno veljavna ureditev omogoča pacientom, da se pri dejavnostih, ki imajo nedopustne čakalne dobe, zdravijo v tujini na račun ZZZS, ne omogoča pa, da bi obstoječi specialisti v Sloveniji zdravili te paciente zunaj časa in programa, o katerem so dogovorjeni z ZZZS," je pri tem izpostavila strokovna direktorica Stomatološke klinike.

Ortodontija Ivanec Sapunar: "Za zdravljenje pri meni se Slovenci odločajo zaradi bližine meje, kratkih čakalnih dob in seveda cene"

Da imajo bolnike iz Slovenije, pravi tudi specialistka zobne in čeljustne ortopedije Martina Ivanec Sapunar, ki ima svojo ambulanto ob vpadnici v Zagreb. "Moja ambulanta se ne ukvarja s tako imenovanim dentalnim turizmom, Slovenci pridejo, ker je ambulanta blizu meje," razlaga. Na mesec sprejme dva, letno pa okoli 20 bolnikov iz Slovenije. "Okoli 20 odstotkov mojih bolnikov je Slovencev," je dodala. V času koronavirusa je opazila, da imajo stranke težave pri prehajanju meja, predvsem v času popolnega zaprtja. "Pisala sem jim različna potrdila, ampak na meji so čakali. Bile so težave. V tem času je bilo manj bolnikov," je dodala. 

Glavni razlog, zakaj se zanjo odločajo slovenski bolniki, so dolge čakalne dobe in cene. "Kolikor sem seznanjena s cenami glede na podatke slovenskega kolega, so moje cene okoli 30 odstotkov nižje," pojasnjuje. S komunikacijo ni imela nikoli večjih težav. "Odrasli bolniki govorijo hrvaško, trudijo se in dobro razumejo. Jaz ne govorim slovensko, vendar vse razumem. Medtem pa mlajše generacije raje govorijo angleško. Hrvaščine ne razumejo," je pojasnila. 

Klinika Apolon Zagreb: O cenah je težko govoriti, a naše storitve so gotovo ugodnejše od storitev v Sloveniji

Med 300 in 400 novih pacientov iz Slovenije letno sprejmejo tudi na Stomatološki polikliniki Apolonija v Zagrebu. "Največ je pri nas seveda Hrvatov, delež Slovencev je okoli 15-odstoten," so pojasnili. "Pacienti iz tujine k nam najpogosteje prihajajo po priporočilih znancev," je dejal prof. Tomislav Lauc, specialist na področju zobozdravstva in ortodontije. Pravi, da so v obdobju prvega zapiranja države opazili zmanjšan prihod slovenskih bolnikov, a da kasneje občutnega zmanjšanja števila pacientov ni bilo. "Zagreb je zelo blizu slovenske meje, pacient iz Maribora ima do Zagreba skoraj isto pot kot do Ljubljane," je dejal in dodal, da tudi s komunikacijo nikoli niso imeli težav. "Veliko našega osebja razume slovensko, eden od naših zdravnikov pa tudi tekoče govori," so pojasnili na kliniki, kjer so trenutno v postopku uvajanja medicinske dokumentacije, navodil za paciente in računov v slovenščini.

"Cena naše specialistične storitve je gotovo ugodnejša od cene specialistične storitve v Sloveniji. Ne zaradi slabše kakovosti, ampak zaradi drugačnih razmer poslovanja in življenjskega standarda v Republiki Hrvaški," so pojasnili. "Čeprav se zdravljenje z večkratnimi obiski na prvi pogled zdi neprijetno, nam pacienti pogosto pravijo, da se veselijo 'izleta' na Hrvaško," so še dodali.

Poliklinika Šiljeg: Okoli 35 odstotkov naših strank je Slovencev

"Imamo veliko strank iz Slovenije, na leto za ortodontijo okoli sto pacientov," je dejala Jelena Šiljeg Batagelj, dr. med. dent., spec. ortodont iz Poliklinike Šiljeg, ki ima prostore v Zambratiji na hrvaški obali , le 15 minut vožnje od slovenske meje. Prav bližina je eden od razlogov, zakaj se ljudje odločajo za zdravljenje pri njih, pravijo. "Slovenci se za naše storitve odločajo zaradi cene, naše cene ortodontske terapije so nižje kot v Sloveniji. Poleg tega ni čakalne dobe, prostore pa imamo blizu meje," pravijo. V ambulanti ponujajo več različnih aparatov, po dogovoru o končni ceni ni nobenih dodatnih stroškov. 

Kar okoli 35 odstotkov njihovih strank prihaja iz Slovenije, 55 odstotkov je Hrvatov, okoli 10 odstotkov pa Italijanov. "S pacienti iz Slovenije govorimo tudi slovensko, čeprav večina dobro razume in govori hrvaško. Mlajše stranke ne razumejo hrvaško, zato z nami najprej govorijo v angleščini, vse dokler ne ugotovijo, da znamo tudi slovensko," pravijo.