Prepletenost zdravnikov in farmacevtov: 'Nobeno kosilo ni zastonj'

Po obširni analizi tabel "prenosov vrednosti oziroma sredstev" 22 inovativnih farmacevtskih družb, ki v Sloveniji prodajajo zdravila, nismo razkrili le najbolje plačanih zdravnikov, temveč tudi njihove specializacije. Izstopajo kardiologi in diabetologi. Z našega ožjega seznama je pet kardiologov: Marko Gričar, Zlatko Fras, Matjaž Bunc, Dragan Kovačić, Iztok Gradecki. 

Dva diabetologa Andrej Janež in Iris Marolt, Tadej Battelino je predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki. 

Zdravniki predpišejo največ receptov prav za bolezni srca in ožilja, lani 4,5 milijona. Niso pa najdražja, letni znesek je skoraj 75 milijonov evrov, več stanejo le zdravila z delovanjem na novotvorbe in imunomodulatorje. 

Na tretjem mestu po predpisanih receptih so zdravila za bolezni prebavil in presnove, lani so zdravniki predpisali skoraj 2,4 milijona receptov v vrednosti 61 milijonov evrov, kar jih uvršča na četrto mesto po porabi. Samo za zdravila za diabetes 33 milijonov evrov. 

Naraščajo tudi dnevni odmerki zdravil, pri zdravilih za diabetes za tretjino v zadnjih devetih letih. 

Lahko tukaj potegnemo vzporednice? Logika je preprosta, več kot zdravniki napišejo receptov, večji so zaslužki farmacije. Vse je legalno, zagotovo pa gre za sivo področje, tudi konflikt interesov? 

Zdravniki so lani napisali rekordno število receptov, 17 milijonov 511 tisoč, ali 45 odstotkov več kot leta 2001, vrednost receptov pa se je zvišala za kar 80 odstotkov na 504 milijone evrov. Zgovoren podatek, 63.000 pacientov ima predpisanih istočasno več kot 10 zdravilnih učinkovin, rekorderji pa celo 18 zdravilnih učinkovin hkrati. To seveda ni nujno povezano s farmacijo, ampak predvsem z boleznimi. 

Ni pa mogoče izključiti, da farmacija ne plačuje zdravnikov z izobraževanji, predavanji, študijami v zameno, da na recept predpisujejo bolnikom prav njihova zdravila. 

"Se šalite? Mislite, da oni pridejo k meni, zdaj boš pa pisal moja zdravila. Ne, oni imajo določena sponzorska sredstva, ki jih pač razdelijo." Takšen je odziv revmatologa prof. dr. Matije Tomšiča, predstojnika Kliničnega oddelka za revmatologijo UKCL, na morebitno povračilo uslug.

Za zdravljenje diabetesa je na trg v zadnjih letih prišlo največ novih, dragih zdravil, izvemo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tako ni nobena skrivnost, da si farmacevti prizadevajo z marketinškimi triki čim prej v sistem ZZZS uvesti njihovo novo zdravilo. Nemalokrat pa tudi zdravniki zdravstveno zavarovalnico prepričujejo z enakimi argumenti kot farmacevti.

Diabetolog prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKCL, prav tako zanika tovrstno sprego med zdravniki in farmacevti. 

"Na razvrščanje oz. dostopnost do zdravil z mojega terapevtskega področja nimam nikakršnega vpliva. Nisem član nobene komisije pri ministrstvu za zdravje ali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bi imela na to potencialen vpliv."

Bojan Vujkovac je predstojnik Oddelka za dializo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ki odločno zavrne, da bi nakazila farmacije narekovala zdravnikom, da predpisujejo prav njihova zdravila. "Klavzula je v vsaki pogodbi predstavljena eksplicitno. Ravno zaradi tega smo podloženi tudi nadzoru. Če se uvede nadzor, je treba dokazati, da obstaja neke vrste – kot ste nakazali – povezava." Primarij Vujkovac o sodelovanju med zdravniki in farmacevti, ki jih vabijo na predavanja, doda: "Nikakor to ni korupcija. Če sem čisto odkrit, bi pričakoval javno pohvalo."

"Pri zdravilih ni nobene etike, farmacija zasleduje samo finančni vidik."

Obsega porabe zdravil ne gre pripisovati farmaciji, rast je pogojena s staranjem prebivalstva in trendom "masivnega" zdravljenja, kot pravi primarij Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), a poudari: "Nobeno kosilo ni zastonj, slej ko prej se verjetno vložek farmacevtske industrije povrne. To so pač stvari, ki so splošno znane."

Po drugi strani pa je največja težava po Fürstovih besedah, ker javne zdravstvene ustanove niso motivirane za klinične študije. "Javno zdravstvo bi moralo imeti toliko denarja, da bi plačevalo študije, izobraževanja, ne pa, da si dovolimo sponzoriranje, to pa je težava."

Največ, približno polovico, vseh zdravil na recept predpišejo družinski zdravniki zaradi njihove "vratarske" vloge v sistemu, pravijo na ZZZS. "V povprečju letno predpišejo 11.552 receptov, en družinski zdravnik v enem letu predpiše zdravila 1.357 pacientom, povprečna vrednost receptov na enega družinskega zdravnika pa znaša 223.915 evrov." Družinskih zdravnikov na lestvici ni med rekorderji.

Dva odstotka od celotne porabe za zdravila farmacija nameni zdravstvu

Farmacevtske korporacije vsako let več namenijo zdravstvu. Lani v primerjavi z letom 2015 30 odstotkov več. In kolikšen strošek farmacije je to? Če je lani država za zdravila potrošila pol milijarde evrov, znesek 11,5 milijona, kolikor so ga razdelili lani med zdravnike, za farmacijo predstavljata le dobra dva odstotka zneska za zdravila na recept.

V Mednarodnem forumu znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb izpostavljajo, da na posameznem terapevtskem področju farmacevtska podjetja sodelujejo z različnimi zdravstvenimi delavci in obratno – vsak zdravstveni delavec sodeluje z več različnimi, konkurenčnimi farmacevtskimi podjetji.

"To zdravstvenim delavcem zagotavlja možnost, da spoznajo in ocenijo razpoložljiva zdravila in terapije ter oblikujejo informirano, objektivno in strokovno odločitev o njihovem predpisovanju posameznemu bolniku. Na ta način je bolniku omogočeno, da mu bo predpisano najustreznejše zdravilo oziroma terapija."