Neznosna lahkost potovanj

Schengenski režim je že od leta 2015 pod veliko preizkušnjo: peterica držav podaljšanje nadzora na svojih mejah različno upravičuje, vzrok pa je isti: migrantska kriza.

Uvedba začasnega nadzora na mejah

Države so meje iz različnih razlogov zapirale tudi pred letom 2015 – Nemčija recimo za slab mesec pred srečanjem voditeljev G7 maja 2015,  Avstrija in Poljska zaradi evropskega nogometnega prvenstva leta 2008 in 2012, Norveška zaradi podelitev Nobelovih nagrad.

A vedno le za nekaj dni. Tako dolgo kot zdaj "začasni" režim še ni trajal: Nemčija ga je zaradi navala migrantov uvedla 13. septembra 2015, Avstrija tri dni pozneje. Takole smo o dramatičnem dogajanju na nemški meji z Avstrijo in Italijo v tistih dneh poročali v oddaji 24UR.

Podpis, zaradi katerega je svet spoznal Schengen

Začelo se je veliko bolj romantično trideset let prej: 14. junija 1985 so predstavniki Nemčije, Francije in Beneluksa na krovu ladje Princesa Marie-Astrid (poimenovane po luksemburški princesi), privezane na bregu reke Moselle v vasici Schengen v Luksemburgu, podpisali zgodovinski sporazum o odpravi mejnih nadzorov.

Schengensko območje se je s petih držav razširilo na današnjih 26: poleg 22 članic Evropske unije so v sistem vstopile še Norveška, Švica, Islandija in Liechtenstein. Romunija, Bolgarija, Hrvaška in Ciper pa so kandidatke za vstop.

Na območju, ki ga pokriva območje brez mejnih nadzorov (če ne upoštevamo izredne odprave režima), živi več kot 400 milijonov ljudi. Skupaj s tujci, ki živijo v teh državah, ter poslovneži in turisti naredijo kar 1,2 milijardi potovanj na leto.

Več kot 4.000 kilometrov poti brez mejnega nadzora

Odprava mejnega nadzora je več kot le konec strahu zaradi carinikov: malo za šalo, izračunali smo, kako se odpre svet na potovanju z avtomobilom, ne da bi bilo treba enkrat samkrat na meji pokazati dokument (spet, seveda v obdobju brez začasnih odprav režima). Za izhodišča smo vzeli naselja, ki ležijo na najbolj skrajnih straneh Slovenije, za cilj pa z avtomobilom in brez ladje dosegljiva naselja na skrajnem severu (Norveška), jugu (Španije), vzhodu (Norveška) in zahodu (Portugalska) schengenskega območja:

Najdaljše takšno potovanje torej traja več kot 44 ur (brez postankov!), dolgo pa je dobrih 4.000 kilometrov – in sicer, če bi se odpravili iz Kota pri Damlju v občini Črnomelj, ki je najjužneje ležeča vas v Sloveniji, v Hammerfest, ki je najsevernejše naselje na Norveškem, dostopno z avtomobilom. Zaradi začasnega mejnega nadzora so dejanske razmere seveda drugačne. So pa pred dobrim mesecem odhajajoči poslanci Evropskega parlamenta z večino glasov zahtevali revizijo pravil, ki dopuščajo začasno odpravo schengenskega režima: da se mora začetno obdobje mejnega nadzora s šestih mesecev (kot velja trenutno) omejiti na dva, kakršnokoli podaljšanje pa na največ eno leto namesto trenutnih dveh.