Tudi ob tokratnem izbruhu ošpic so v ospredje stopile burne razprave o cepljenju. Eden od glavnih razlogov, da se starši bojijo cepiti otroke, ostaja strah pred tem, da bi otroci zboleli za avtizmom ali drugimi motnjami v duševnem razvoju. Poleg tega sta se med tokrat obolelimi znašli tudi zdravnica in medicinska sestra. Obe cepljeni. Prva z dvema odmerkoma, druga z enim. Nasprotniki cepljenja so na njun primer takoj opozorili in s tem vnovič zamajali zaupanje do cepiv, zlasti pri še neodločenih.
Zgodovina cepljenja proti ošpicam V Sloveniji je bilo cepljenje proti ošpicam na voljo že za rojene leta 1960. Za rojene pred tem letom pa, kot pojasnjujejo na NIJZ, predvidevajo, da so pred ošpicami že zaščiteni, saj so zaradi intenzivnega kroženja virusa v tistem času ošpice večinoma preboleli. Rojeni med letoma 1962 in 1967 so bili cepljeni v prvem razredu osnovne šole. Rojeni od leta 1968 do 1974 pa so bili cepljeni pri osmih mesecih starosti in so prejeli poživitveni odmerek med četrtim in sedmim letom starosti. Generacije, rojene po letu 1975, so bile cepljene pri dopolnjenem prvem letu starosti in so prejele poživitveni odmerek pred vstopom v prvi razred. |
Kako do kolektivne zaščite prebivalstva?
Da bi dosegli eliminacijo ošpic v Evropi, je nujno vzdrževanje visokega deleža cepljenih. V nasprotnem primeru obstaja možnost hitrega širjenja ošpic v primeru vnosa bolezni v državo, je prepričana dr. Tatjana Frelih iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
V zadnjih letih se delež cepljenih predšolskih otrok v Sloveniji znižuje. V lanskem letu je bila precepljenost 93,2 odstotna, od tega je bilo največ, 96,7 odstotka, cepljenih v Murski Soboti, najmanj pa v Ljubljani, kjer so beležili 90,3 odstotno precepljenost. 95 odstotno precepljenost, ki še zagotavlja kolektivno zaščito, smo nazadnje zabeležili leta 2012.
Po Programu cepljenja prejmejo otroci prvi odmerek kombiniranega cepiva proti ošpicam, rdečkam in mumpsu pri enem letu, drugi odmerek pa pred vstopom v šolo. Za učinkovito zaščito pred ošpicami sta potrebna dva odmerka cepiva. Okužena medicinska sestra je prejela samo enega.
Kaj je v Mariboru šlo narobe in zakaj življenje zdravnice ni ogroženo?
Ošpice pri zdravnici iz Maribora, čeprav je bila cepljena z dvema odmerkoma, naj bi bile posledica "celične pomanjkljivosti". Nasprotnikom cepljenja se je trditev zdela pomanjkljiva. "V primeru cepljene zdravnice, ki je zbolela za milejšo obliko ošpic, gre za osebo, ki ni odgovorila na cepljenje. Bolezni imunske pomanjkljivosti so zelo široka skupina bolezni," pojasni pediater Denis Baš. In doda, kadar za ošpicami zboli cepljena oseba, kot ta zdravnica iz Maribora, lahko govorimo o modificiranih ošpicah. Klinična slika pri teh osebah je blažja, pa tudi kužnost manjša. Baš ob tem poudari: "Če zbolijo, zbolijo v blažji obliki, še najbolj pa je pomembno to, da praviloma ne širijo bolezni."
Cepivo proti ošpicam ne daje 100-odstotne zaščite, še vedno pa zelo visoko, 97-odstotno zaščito, ocenjujejo na NIJZ. "Kar je dokaz, da cepiva delujejo. Tudi epidemiološki podatki, ki jih pridobimo ob izbruhih bolezni so pokazali, da je bilo več kot 90 odstotkov zbolelih bodisi necepljenih ali nepopolno cepljenih, kar je dokaz, da cepiva delujejo," je bil jasen Baš.
70 raziskav o učinkovitosti cepljenja
Učinkovitost in varnost cepiva proti ošpicam so s pomočjo različnih primerjalnih in retrospektivnih študij proučevali na Centru za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC). V skupno 70 raziskavah, opravljenih med julijem 2004 in majem 2011, je sodelovalo 14.700.000 zdravih otrok do 15. leta starosti, neodvisnost vsake od njih pa sta potrdila dva revizorja, ki sta ocenila metodološko kakovost vključenih študij. Ugotovljeno je bilo, da dva odmerka cepiva dajeta 97 odstotno zaščito proti ošpicam in 88-odstotno zaščito proti mumpsu. Zgolj odmerek cepiva pa daje 93-odstotno zaščito proti ošpicam, 78-odstotno zaščito proti mumpsu in 97-odstotno zaščito proti rdečkam. Podobno kot CDC je tudi NIJZ v svojih dokumentih opredelil 97-odstotno zaščito po drugem odmerku.
Da so cepljeni z dvema odmerkoma manj kužni od necepljenih, podkrepijo s primeroma ošpic pri dveh z dvema odmerkoma cepljenih zdravnikih iz leta 2009. V Pennsylvaniji je zdravnik z modificiranimi ošpicami obravnaval 100 pacientov, med njimi tudi necepljene, zbolel ni nihče. V Virginiji je zdravnik prav tako ves čas delal z bolniki, doma pa je imel trimesečnega necepljenega dojenčka, ki ni zbolel, zbolela ni niti otrokova mati.
Vsi trije zdravniki, vključno z zdravnico iz Maribora, so bili cepljeni po programu in so zboleli. Čeprav so vsi trije, še preden so bili z boleznijo seznanjeni, imeli stik s pacienti, niso okužili nikogar.
Evropa: Največ umrlih v Romuniji
V Evropi so lani zabeležili 21.315 primerov ošpic, pri čemer je 37 oseb umrlo. Največ smrti je bilo v Romuniji, kar 26, štiri v Italiji, dve v Grčiji in po ena v Bolgariji, Franciji, Nemčiji, Španiji in na Portugalskem. Na NIJZ pojasnjujejo, da se največ zapletov in smrtnih primerov zaradi ošpic zgodi pri necepljenih dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah.
Odmerek proti ošpicam 7 evrov, proti oslovskemu kašlju 14 evrov
Po številu naročenih odmerkov spada cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v zgornjo polovico. Odmerek stane 6,68 evra. Dvakrat več pa stane cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Za vsa cepiva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije letno nameni 7.052.260 evrov.
Do 1.000 evrov kazni, če ne cepite otroka
Denis Baš pojasnjuje, da mora pediater med pregledom ugotoviti morebitne kontraindikacije za cepljenje in starše opozoriti na nevarnosti, ki jih prinaša opustitev cepljenja. Če starši cepljenju nasprotujejo iz nemedicinskih razlogov, pa mora pediater to prijaviti inšpektoratu za zdravje. Prijavam bi se pediatri radi izognili, pojasnjuje Baš, saj da ruši zaupanje med starši in zdravniki.
Inšpektorat za zdravje je v lanskem letu prejel 1236 prijav zoper osebe, ki odklanjajo obvezno cepljenje, do 13. junija letos so jih prejeli 391. Po prejemu prijave inšpektor vodi postopek po določbah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Globe znašajo od 40 do 1.000 evrov.
Na inšpektoratu pojasnjujejo, da vodenje tovrstnih postopkov v večini primerov ni privedlo do končnega cilja, torej cepljenja, predstavlja pa veliko administrativno breme za vse vpletene.
Cepljenje (še) ni pogoj za vpis v vrtec
Poslanci SMC so želeli z novelo zakona o nalezljivih boleznih po vzoru nekaterih držav po svetu doseči, da otroci, ki ne bi bili cepljeni zaradi nemedicinskih razlogov, ne bi mogli biti vpisani v javne vrtce.
Nasprotniki zakona so aprila letos pripravili protestni shod na Trgu republike v Ljubljani in opozorili na neustavnost novele, saj da ta staršem odvzema pravico do odločanja o vprašanjih, pomembnih za otrokovo zdravje. Zakon ni bil sprejet, saj so poslanci poskrbeli za nesklepčnost že na matičnem delovnem telesu.
Življenje v skupnosti prinaša odgovornost
Do omejitev vstopa v vrtce necepljenim iz nemedicinskih razlogov se pediater Denis Baš opredeljuje v luči zaščite otrok, ki jim zdravstveno stanje ne dopušča cepljenja. Da je cepljenje varen in učinkovit način zaščite ljudi pred nalezljivimi boleznimi je medicinski aksiom, oklevanje in odpor pred cepljenjem pa postaja fenomen zaupanja ljudi v sodobno družbo in njihove sisteme.
KOMENTARJI (155)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.