Bodo podnebne spremembe povzročile novo begunsko krizo?

Divji požari v Kaliforniji, vročinski valovi po Evropi in rekordni orkani na jugu ZDA. V zadnjih letih se po vsem svetu dramatično povečujejo naravne nesreče, ki so simptomi poslabšanja podnebne krize. Podnebne spremembe so povzročile suše, poplave, vročinske valove in dvigovanje morske gladine. Kateri deli sveta so na skrajni meji naseljivosti za človeka? To so vsi deli, kjer je povprečna letna temperatura višja od 29 stopinj, in območja, kjer temperatura mokrega termometra nekajkrat na leto preseže 35 stopinj, pojasnjuje Žiga Zaplotnik, raziskovalec na Evropskem centru za srednjerocne vremenske napovedi. "Območja v okolici Perzijskega zaliva, centralna Sahara, nekatera območja predvsem zaradi vlažne vročine na indijski podcelini, Pakistan ..." 

Danes je več milijonov ljudi razseljenih po svetu zaradi posledic podnebnih sprememb. "Če si ne moreš pridelati hrane, nimaš pitne vode, se moraš preseliti," pojasnjuje Gaja Brecelj, direktorica Umanotere, slovenske fundacije za trajnostni razvoj. Večji del podnebnih beguncev prihaja iz držav t. i. globalnega juga (države podsaharske Afrike, Južne Azije in Latinske Amerike) in z nizkoležečih otočij (Tuvalu, Kiribati, Maldivi ...). 

Kateri deli sveta ne bodo naseljivi?

Nekatera otočja, ki so zelo nizko ležeča, do konca stoletja, opozarja znanost, ne bodo več naseljiva, kot so npr. Marshallovi otoki, Maldivi, Nauru, Tuvalu in Kiribati. "Morje jih bo zalilo, kar pomeni, da bodo ljudje izgubili celotno državo, tradicijo, kulturo in se bodo morali preseliti. To je postopno, najprej en delček otočja, potem pa ostalo," pojasnjuje Gaja Brecelj. 

Glede nenaseljivosti določenega območja zaradi naraščanja temperature, Zaplotnik izpostavlja Amazonijo, celotno indijsko celino, južno kitajsko nižavje, ekvatorialno Afriko, subtropski del Afrike. Zaplotnik pojasnjuje, da je večina študij pokazala, da sama rast temperature ni bil odločilen dejavnik pri migracijah. "Rast temperature se lahko pokaže v zmanjšanem pridelku, kar vodi do nemirov, vojn in to šele nato sproži migracije." Ali bodo ti dejavniki spodbudili migracije, je zelo težko napovedati, opozarja Zaplotnik. 

Težko je napovedati tudi tip migracije – znotraj držav ali medkontinentalne. Začasne selitve se ponavadi zgodijo zaradi nenadnih dogodkov, kot so poplave, ki lahko vplivajo na zmožnost kmetovanja, lahko pa zaradi višanja morske gladine ali suše določeno območje postopno postaja nenaseljivo in običajno nato sledijo trajne selitve. 

Območja v evropski regiji – Italija, Belgija in Francija – so bolj na udaru z vidika, da bodo določena območja nenaseljiva. Tam, kjer je več poplav, kjer je nizka nadmorska višina. "Na udaru bodo milijonska mesta, ki so ob morju, saj se morska gladina dviguje povsod po svetu," pojasnjuje Gaja Brecelj. Nizozemska je že danes v večjem delu pod morsko gladino. 

Posledice podnebnih sprememb čutimo tudi v Sloveniji. "Iz mladosti se spomnim klasičnih štirih letnih časov, ki jih zdaj več ni v takšni obliki. V Sloveniji doživljamo marsikaj, ampak to, kar se doživlja drugod po svetu, je večkratnik tega in mnogo bolj ekstremno," pojasnjuje državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje, Uroš Vajgl na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.  

Klimatski pasovi se bodo dramatično premaknili

Vsaka vrsta – veliki sesalci, plazilci in ljudje – ima optimalne klimatske pogoje. Za človeka je ta pas definiran s povprečno letno temperaturo približno med 11 in 15 stopinjami Celzija. V tem temperaturnem območju je v zadnjem tisočletju živela večina ljudi, pojasnjuje Žiga Zaplotnik. To je območje, kjer se človek počuti najboljše. A ker se globalne temperature zvišujejo, se premikajo tudi klimatski pasovi. "Če danes v pasu s povprečno temperaturo na 29 stopinjah Celzija živi manj kot odstotek ljudi, pretežno v Sahari, jih bo konec stoletja na tako toplih območjih živelo med 10 in 20 odstotkov, pretežno v Indiji, Amazoniji, delu Brazilije, subtropski Afriki in jugovzhodni Aziji. Klimatski pasovi se bodo dramatično premaknili, tudi za več kot 1000 kilometrov, premaknili se bodo v smeri proti polu in navzgor glede na nadmorsko višino." 

Pregrevanje milijonov ljudi

Obstaja fizikalna meja, do katere človeško telo lahko zdrži in prek katere ne smemo iti. To je 35 stopinj Celzija, kar je tako imenovana temperatura mokrega termometra. To je zgornja meja, po kateri se naše telo še lahko ohlaja z znojenjem. Projekcije kažejo, tako Zaplotnik, da bodo konec stoletja določeni kraji nekajkrat na leto presegli to temperaturo, kar pomeni, da se bo milijone ljudi pregrevalo. To so Amazonija, Indijska podcelina, južno kitajsko nižavje in ekvatorialna Afrika. Gre za zelo naseljene predele. "Ta temperatura velja kot meja za zdravega odraslega v mirovanju, pri vseh ostalih – otrocih, dojenčkih in starostnikih – je ta meja bistveno nižja. Nad to mejo pride do spontanega vročinskega udara. Če si izpostavljen temu nekaj ur, lahko tudi do smrti. Ali bomo tehnološko tako napredovali, da si bo hlajenje lahko vsak privoščil, ali ne, pa je vprašanje." 

Napoved: Bo razseljenih več kot 200 milijonov ali 1,2 milijarde ljudi?

Svetovna banka opozarja, da bo do sredine stoletja več kot 200 milijonov ljudi razseljenih zaradi posledic podnebnih sprememb. Na številnih območjih se bodo namreč poslabšale razmere za kmetijstvo, trajno se bo zmanjšala zanesljivost preskrbe s hrano in vodo ter varnost ljudi in premoženja. Najbolj so na udaru regije – podsaharska Afrika, Latinska Amerika in jugovzhodna Azija. Še bolj črna je napoved Inštituta za ekonomijo in mir: V naslednjih 30 letih bi lahko bilo razseljenih 1,2 milijarde ljudi. 

Števila ne vemo, vemo pa kaj moramo narediti, je prepričan Uroš Vajgl. "Planet smo dolžni ohraniti v čim boljšem stanju za naslednje generacije. Podnebne spremembe bolj prizadenejo tiste države, ki imajo manj sposobnosti, da se z njimi soočajo, kot tiste države, ki so jih povzročile." 

V prihodnosti bodo ljudje, ki bežijo zaradi podnebnih sprememb in degradacije okolja, največja skupina ljudi, napoveduje Gaja Brecelj. "To je nekaj, kar lahko predvidimo, ne vem, zakaj bi dopustili, da bi toliko ljudi trpelo, če to ni potrebno. Meni se to zdi absolutno nesprejemljivo." Upa, da se kot družba kaj naučimo iz preteklih begunskih kriz. "Tako kot vse ostale pravice, ki so bile v preteklosti priborjene, bo tudi tukaj treba priboriti dovoljšnje ukrepanje odločevalcev oz. tistih, ki so na poziciji moči." 

Slovenija se bo do konca stoletja ogrela skoraj za pet stopinj Celzija

Ozračje v Sloveniji se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Kot pojasni Zaplotnik, se bo Slovenija do konca stoletja ogrela skoraj za pet stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo, povprečna globalna temperatura pa bo narasla le za 2,3 stopinje.

Emisij ne zmanjšujemo dovolj, opozarja Zaplotnik. "Naši napori gredo trenutno v zviševanje globalne povprečne temperature na okoli dve stopinji Celzija pred industrijsko dobo, ne na 1,5." Ampak globalna povprečna temperatura je močno varljiva, opozarja Zaplotnik. "2,3 ali 2,5 stopinje se sliši izjemno malo, to je razlika v 400 metrov nadmorske višine. To si pa že lahko predstavljamo – Ljubljana ali Šmarna gora. To je teh 400 metrov, to je 2,4 stopinje. Mi smo pa na poti do pet stopinj, to je pa 900 metrov, kar je razlika med griči okoli Ljubljane in Krvavcem." 

 Evropa bo imela najboljše pogoje

Po besedah Zaplotnika bo imela predvsem severna in centralna Evropa najboljše pogoje za človeka, vključno z višje ležečim kontinentalnim delom Slovenije. V velikem delu celinske kontinentalne Slovenije je bila v referenčnem obdobju – 1981 do 2010 – povprečna letna temperatura v nižinah med 10 in 11 stopinjami Celzija, v višje ležečih kotlinah na Notranjskem, Gorenjskem, Koroškem med osmimi in devetimi, v alpskih dolinah samo med šestimi in sedmimi. "Ti pasovi, ki so zdaj pod optimalno mejo, bodo postali v prihodnosti optimalni. Po drugi strani ima naša obala že zdaj temperature prek 13 stopinj, klimatske razmere za življenje človeka v teh krajih pa bodo v prihodnosti slabše," ponazori Zaplotnik. 

Ni definicije podnebnega begunca, ni zaščite

Podnebne migracije se že dogajajo, podnebni begunci pa še vedno niso zaščiteni. Kaj to pomeni? Če ni definicije, potem ni zaščite. "Selitve so eden od načinov, kako se spopadamo s posledicami podnebnih sprememb. Če omogočimo, da so selitve varne, potem je več možnosti, da ne bo prišlo do humanitarne krize," opozarja Gaja Brecelj. 

Status begunca ima podlago v ženevski konvenciji in tam podnebne spremembe niso opredeljene kot dejavnik, zaradi katerega ljudje bežijo. Ko prestopijo mejo, so karakterizirani kot ilegalni migranti. "Neobstoj definicije je povezan s to absurdnostjo kriminalizacije beguncev, ki bežijo za svojim življenjem, ker nimajo pitne vode, ker jim je zalilo celo ozemlje ... Vzroki, zakaj je prišlo do tega, so pa kolektivni. Zato moramo tudi kolektivno nasloviti ta problem. Moramo blažiti podnebne spremembe, zmanjšati izpuste, da bodo posledice čim manj strašne v prihodnosti, po drugi strani pa podnebne spremembe so tu, milijoni že ne morejo živeti na določenih območjih, kar pomeni, da se jim moramo pomagati varno preseliti," je prepričana Brecelj.

Neenakosti in nepravičnosti

Ko govorimo o podnebnih spremembah in migracijah, je ta zgodba zelo prežeta z neenakostmi in nepravičnostmi, opozarja Gaja Brecelj. Ogljični odtis posameznika v Sloveniji je okoli osem ton na prebivalca na leto, v ZDA skoraj dvakrat več, v Bangladešu pa manj kot pol tone. "Zgodovinsko gledano je celotna afriška celina prispevala le okoli štiri odstotke vseh emisij izpustov, so pa tisti, ki najbolj trpijo posledice podnebnih sprememb. In to je treba močno vzeti v kontekst, kdo ima tudi večjo odgovornost, da je zastavonoša pri blaženju podnebnih sprememb." 

'Naše preživetje ne more biti odvisno od tako banalne stvari, kot je politična volja'

"Moramo se zavedati, da so zdaj tista ključna leta in glavno znanstveno podnebno telo IPCC že leta opozarja, da imamo na voljo vse znanje in sredstva ter da je vse odvisno od politične volje. Res ne more biti naše preživetje odvisno od tako banalne stvari, kot je politična volja," je kritična Gaja Brecelj. "Ne prelagati odgovornosti na druge, ker najmočnejši posamezniki so tisti, ki so na poziciji moči in so na potezi."

Zakaj smo za časom pri ukrepanju?

Slovenija je kot del Evropske unije bolj progresivna v primerjavi z ostalimi regijami na svetu, tako Gaja Brecelj, pa vendar tudi ti cilji niso zadostni. Ukrepi so precej šibki, opozarja. "Države, ki smo ekonomsko bolj razvite, bi morale stremeti k doseganju ogljične nevtralnosti že do leta 2040 in kar za 65 odstotkov zmanjšati izpuste do leta 2035 glede na 1990. To je precej bolj ambiciozno, kot imamo danes zapisano v dokumentih." Zakaj je odpor proti ukrepanju? "Ker je 'business as usual' (posel kot običajno) v rokah tistih, ki imajo največ koristi od tega," je kritična Gaja Brecelj. 

Tudi drugi predlog posodobitve NEPN ni dovolj ambiciozen?

Vajgl, zaposlen na ministrstvu za izvajanje podnebnih politik, pritrjuje, da so aktualni cilji prenizki. A zagotavlja, da posodabljajo nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), da bi cilje postavili čim bolj ambiciozne, a realne. "S tem Slovenija pokaže pot, po kateri bi moral slediti preostali svet. Z našo podnebno politiko moramo prispevati, da se zmanjšujejo vzroki za migracije." Priznava, da smo pri določenih ciljih zaostali, predvsem pri prometu in obnovljivih virih. "Žal podnebne spremembe niso edini okoljski pritisk. Zaradi prekomerne rabe naravnih virov nastajajo drugi okoljske težave, zato izgubljamo tiste storitve, ki nam jih narava daje."

Vlada je v Bruselj poslala drugi predlog osnutka NEPN, določene cilje so sicer zvišali – npr. zahtevan delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 je tako po novem postavljen na ravni od 30 do 35 odstotkov. V aktualnem načrtu je ta delež pri 27 odstotkih. A iz Umanotere sporočajo: "Predlog je podnebno, naravovarstveno in socialno nezadosten."  Ajda Cafun iz Umanotere ob tem poudarja, da "vsebina končnega dokumenta nakazuje na velik vpliv zasebnih, predvsem gospodarskih interesov".