Avstrijci z dodelano rešitvijo za miren božič, pri nas dvomi in usklajevanja

Premier za množično testiranje, stroka v dvomih, bolj smelo bi bilo tarčno testiranje

“Glede na stanje epidemije so pristojna ministrstva danes dobila nalogo, da najkasneje do 5. decembra pripravijo vse potrebno za množično prostovoljno testiranje na covid-19”, je v petek zvečer sporočil predsednik vlade Janez Janša. Slab teden kasneje okviri testiranja in vse podrobnosti (še vedno) niso znani, jasno je le, da so se začeli pogovarjati in preigravati scenarije. Za pripravo natančnega načrta z odgovori na vprašanja – kakšni bodo ukrepi in učinki, kdo in kje bo testiral, kdaj bodo naročili teste, koliko bo stalo testiranje, bo brezplačno za državljane, bodo testiranci z negativnim izvidom deležni bonusa, kot so ga bili na Slovaškem, ko so se lahko sprehajali tudi med policijsko uro … ostane le še dober teden. 

Kaj so do zdaj že naredila pristojna ministrstva na čelu z zdravstvenim, ki bo koordinator? 

Ministrstvo za zdravje bo nosilec, ki bo oblikoval tudi delovno skupino najpristojnejših – od stroke do logistike, in za zdaj išče najboljšo rešitev. Zagotovo pa drži, da bo testiranje prostovoljno, pravijo na ministrstvu, kjer dodajo, da gre za izjemen organizacijski, logistični in finančni zalogaj. Kakšen bo doprinos vsenacionalne akcije, pa je tudi osrednja dilema stroke. 

Minister Tomaž Gantar poudarja, da mora biti množično testiranje “res dobro organizirano in vedeti moramo, kaj želimo s takim načinom doseči. Če bomo uspešni, se bodo tudi epidemiologi lahko hitreje vrnili k sledenju stikom. Pričakujemo, da bi s takšnim načinom testiranja uspeli zajeti predvsem asimptomatske osebe, jih napotiti v karanteno na domu in s tem zajeziti širjenje okužbe. Prioritetno pa uvajamo ciljno testiranje v zdravstvu in DSO.”

Prostovoljno množično testiranje v tednu pred božičem?

Neuradno izvemo, da naj bi želeli množično testiranje izvesti v tednu pred božičem, tako kot v Avstriji. Želja je – ob zajezitvi konstantno visokega deleža okužb – podobna kot pri Avstrijcih, ki želijo po besedah zveznega kanclerja Sebastiana Kurza s testiranjem ljudem omogočiti božično druženje z družinami. Ali se naša vlada zgleduje tudi po avstrijskem načrtu, ki je že razdelan do potankosti, ali morda po slovaškem, ki so ga celo že preizkusili v praksi? Na ministrstvu za zdravje pravijo, da preučujejo avstrijski model, neuradno slišimo, da po drugih resorjih črpajo tudi iz slovaškega.

Kot kaže, bo šlo za množično testiranje vseh, ki bodo to želeli, ne le kritične infrastrukture, ki bi po mnenju stroke bila morda najbolj smiselna, torej ne le zdravstvo, kjer že poteka, ampak tudi energetika, promet, prehrana, oskrba s pitno vodo, finance, varovanje okolja ter informacijsko-komunikacijska omrežja. Zagotovo pa bodo testiranja ponavljali, saj je le tako mogoče odkriti čim več okužb. Namreč, pri hitrih antigenskih testih je zlasti pomemben en dan, preden oseba razvije simptome, ko je prisotnega največ virusa. 

Logistika v rokah vojske in civilne zaščite?

Za logistiko naj bi skrbeli vojska in civilna zaščita, kar je obrambni minister Matej Tonin nakazal že v ponedeljek v oddaji 24ur, ko se je soočil z Luko Mescem glede referenduma o nakupu vojaške opreme, češ da, medtem ko se oni 'igračkajo' in pišejo in rišejo takšne karikature, vlada pač resno dela. "Jaz sem se moral danes ves dan ukvarjati s tem, kako bomo logistično organizirali stvari, da bomo lahko vse ljudi v tej državi testirali, da bodo imeli mirne in lepe praznike.” Kaj to pomeni, vprašamo obrambno ministrstvo: “Ministrstvo za obrambo pripravlja dopolnitev državnega načrta za primer epidemije s prilogo, v kateri bo logistični načrt vsenacionalnega testiranja. Ta bo uporabljen, če bo na ravni vlade sprejeta ustrezna odločitev.”

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan pa poudari, da bodo, če bo padla odločitev za množično testiranje, kot vselej na voljo z vsem znanjem in kadrom. “Zdravstvu bomo v logistično in organizacijsko podporo, kaj več ta trenutek še ne morem povedati.”

Ministrstvo za javno upravo (MJU) bo zagotavljalo informacijsko podporo. “Kako bodo te aktivnosti potekale, naše ekipe usklajujejo z drugimi strokovnimi ekipami, predvsem s področja zdravstvene stroke. Ko bodo protokoli dokončno opredeljeni, bomo na MJU pristopili k pripravi ustreznih podpornih informacijskih rešitev.”

Hitri antigenski testi še niso naročeni, uganka cena testiranja

Slovenija velikih količin hitrih antigenskih testov še ni niti naročila niti ni objavila javnega razpisa. Na ministrstvu za finance pojasnijo le, da se ustrezno pripravljajo na izvedbo množičnega prostovoljnega testiranja “in bomo za to namenili tudi potrebna finančna sredstva”.

Tako proračunski strošek za zdaj ostaja uganka. Jasno ni niti, ali bo test za državljane brezplačen. Pred tedni se je omenjal znesek 50 milijonov evrov. Toliko so za teste plačali na Slovaškem, ki so izvedli prvo množično testiranje na svetu, in v Avstriji, ki ga bodo imeli decembra. Seveda je strošku testov treba prišteti ogromen organizacijsko logističen zalogaj z zares visokimi številkami sodelujočih, kar seveda tudi ogromno stane.

Poleg tega pa je ključno tudi, katere teste država kupi, razpon cen je namreč zajeten – od 7 do 40 evrov, kot smo v analizi 17 bolnišnic razkrili v Dejstvih. V Avstriji je cena testa okoli sedem in na Slovaškem 4 evre.

Tre se ponudnikov hitrih antigenskih testov, na razpis novomeške bolnišnice se jih je denimo prijavilo 34

Če se je še pred tedni zdelo, da bodo dobave hitrih antigenskih testov motene in da bodo do njih lahko prišli le veliki, je po informacijah naših virov iz ene večjih medicinsko diagnostičnih podjetij danes drugače. Dnevna proizvodnja testov v Južni Koreji in na Kitajskem je enormna, podjetja so se prilagodila povpraševanju trga. Tre se tudi podjetij, ki prodajajo hitre antigenske teste. Konkretno. Na pred dnevi končan razpis za nakup štirimesečnih zalog novomeške bolnišnice se je prijavilo kar 34 podjetij. Ponudbe pa od slabih 3 do kar 22 evrov brez DDV. 

Neuradno je slišati razmišljanja vlade, da naj bi si teste, če ne bi šlo drugače, sposodila od Slovakov in Avstrijcev. Slovaki so namreč kupili ogromne zaloge – 13 milijonov testov, Avstrijci pa 7 milijonov in še bodo naročali. “Testov je dovolj, vprašanje pa, če tistih, ki si jih želimo”, slikovito opiše naš vir, ki doda, da dobava v tem hipu res ne bi smela biti problem, dobavljalo bi lahko več podjetij, ne le eno.

Strokovna komisija je na seznam 11. novembra uvrstila 17 podjetij, ki po strokovni plati dobavljajo dovolj kakovostne hitre antigenske teste.

Med temi testi že zdaj izbirajo bolnišnice, ki so začele obvezno tedensko testiranje zdravstvenih delavcev, testirali bodo tudi v domovih za starejše. Ker je to izjemen finančni zalogaj za zdravstvene in socialnovarstvene ustanove, bodo dobili delna povračila stroškov iz proračuna. Za PCR-teste, torej te klasične teste, 61 evrov, za hitre antigenske teste pa 12 evrov.

Stroka je bolj naklonjena tarčnemu testiranju

Prostovoljno množično testiranje je del izhodne strategije, ki jo vlada zahteva od pristojnih ministrstev, služb in strokovne komisije, ki je nujna za zamejitev okužb v problematičnih okoljih. Zdaj je torej ključen izhod, torej popuščanje, ne zaostrovanje, vendar na kakšen način. Torej, vlada zahteva, da se naredi načrt, koliko in kje testirati, kje in kako naj se sestavijo ekipe, kdo je za kaj pristojen …

Vodja svetovalne skupine Bojana Beovič je sicer naklonjena čim širšemu testiranju, vendar se bolj nagiba “k tarčnemu množičnemu testiranju, torej da bi testirali tiste skupine, ki so posebej ogrožene zaradi morebitne okužbe, in ne celotnega prebivalstva. Nimamo namreč zanesljivih podatkov o učinkovitosti takega pristopa, tukaj gre za vprašanja logistike, stroškov, kaj bomo s temi rezultati počeli, kakšne bodo posledice, ukrepi”. In morda eden izmed ključnih pomislekov, “množično testiranje prebivalstva lahko naredi tudi škodo s tem, ko lahko tistim, katerih test je v tistem trenutku negativen, da lažni občutek varnosti”.

Vodja strokovne skupine za hitre antigenske teste na ministrstvu za zdravje doc. dr. Viktorija Tomič, sicer vodja Laboratorija za respiratorno mikrobiologijo Klinike Golnik, pa je poudarila, da jih o tem za zdaj po strokovni plati ni še nihče nič vprašal. Na vprašanje o smiselnosti množičnega testiranja pa je dejala, da se je “najprej treba vprašati, kaj bi ta projekt vsebinsko pomenil”.

Avstrijci že naročili 7 milijonov hitrih testov, določili ciljne skupine in datume, začnejo 5. decembra 

V Avstriji bodo v soboto, 5. decembra, začeli pilotno testiranje treh ciljnih skupin, ki bodo osnova za množično testiranje v tednu pred božičem. Prvi bodo na vrsti pedagoški delavci. 

Naročili so že 7 milijonov hitrih antigenskih testov družb Roche in Siemens, kot poudari Andrea Zefferer z Ministrstva za zdravje Avstrije, sta “oba testa trenutno po ocenah znanosti – Medicinske univerze na Dunaju in Avstrijske agencije za zdravje, hrano in varnost – najzanesljivejša testa, ki sta na voljo na trgu”. V pripravi so nova naročila, stroški sedmih milijonov testov pa okoli 50 milijonov evrov. Ali okoli 7 evrov na test.

Množično testiranje je izplen intenzivnih notranjih priprav in vrste razprav z znanostjo ter predstavniki zveznih dežel, občin in socialnih partnerjev in zdravniškim združenjem. V tesnem sodelovanju med zveznim kanclerjem, ministrstvom za zdravje, vojsko in oddelkom za izobraževanje se zdaj izvajajo vsi previdnostni ukrepi za močno razširitev testov na vseh področjih, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje Avstrije.

“Presejalni programi se že tedne širijo s poudarkom na zaščiti domov za starejše. Izvedenih je že 315.000 testov, za tesno povezano mrežo testov v domovih za ostarele in starejših pa so zagotovljeni dodatni 3 milijoni testov.” 

Celotno negovalno osebje na klinikah in v domovih za starejše namreč testirajo tedensko.

Avstrijci imajo jasno razdelan cilj množičnega testiranja. Popis aktivnih okužb, hitrejšo in širšo lokalizacijo aktivnih primerov okužbe in s tem učinkovitejšo prekinitev okužbene verige, podlago za redne teste, spodbujanje vedenja z majhnim tveganjem: razdalja, zaščitna maska in higiena ter, kot poudarijo, perspektivo za varen ponovni zagon življenja.

Jasna časovnica

Prva pilotna skupina – 200.000 učiteljev in nadzornikov vrtcev

Jasno so določili pilotne skupine. Prva bo na vrsti prihodnji konec tedna, v soboto in nedeljo, 5. in 6. decembra. Ob koncu strogega ‘lockdowna’, bodo na približno 100 testnih postajah v vseh prestolnicah okrožij testirani vsi učitelji in nadzorniki vrtcev. Gre za približno 200.000 ljudi po vsej Avstriji. Podatke usklajuje ministrstvo za šolstvo, teden kasneje bo sledil drugi test.

Druga pilotna skupina – 40.000 policistov

Takoj za šolniki bodo prav tako na približno 100 testnih postajah tri dni – 7., 8. in 9. decembra testirali 40 tisoč policistov. Organizacijo testov bo izvajal državni policijski štab.

Tretja pilotna skupina – mesta z največ okužbami

Tretja pilotna skupina bodo prebivalci kritičnih mest, v katerih je ogromno okužb. Testitali jih bodo v prvem tednu decembra. 

Po pilotnih testiranjih pred božičem prvi množični test, v začetku novega leta drugi množični test

Na podlagi izkušenj pilotnega testiranja v začetku decembra bodo v tednu pred božičem po vseh občinah izvedli množično testiranje, na začetku novega leta pa še drugi množični test. 

Avstrijska vojska se z več tisoč vojaki intenzivno pripravlja na logistični in organizacijski zalogaj testiranja. K izvajanju testiranja pa so povabili reševalce. Poleg vojske bodo za izvajanje testiranj po vsej državi dežurali še zdravniki, gasilci in prostovoljci. Brise bodo jemali le usposobljeni zdravstveni delavci. 

"Nekaj ​​minut za test lahko prepreči, da bi bila vsa država za nekaj tednov zaklenjena"

Zvezni kancler Sebastian Kurz je ob tem povedal: "Z množičnimi testi odpiramo novo poglavje v boju proti pandemiji in želimo ljudem omogočiti božično zabavo z družinami. Ta projekt zahteva velike logistične napore, vendar prinaša ogromne prednosti. Hitro lahko najdemo veliko število okuženih in s tem še močneje prekinemo okužbene verige. Množična testiranja prej niso bila mogoča, zdaj pa so učinkovita alternativa večtedenskim zaporam. Udeležba je prostovoljna. Nekaj ​​minut za test lahko prepreči, da bi bila vsa država za nekaj tednov zaklenjena. Zato prosimo celotno prebivalstvo, da podpre ta nacionalni projekt in sodeluje pri njem. Ti množični testi so odlična priložnost za Avstrijo, da pred cepljenjem najde pot nazaj v normalno stanje."

Testi so pomemben del svežnja potrebnih ukrepov za dobro obvladovanje zahtevnega časa po zapori do cepljenja. Trenutno pripravljamo ta zaščitni program za čas odprtja po 6. decembru, pripoveduje minister za zdravje Rudolf Anschober. “Jasno je eno: da bi bili testi epidemiološko smiselni, jih je treba večkrat ponoviti. Prav tako morajo biti lahko dostopni, brezplačni in prostovoljni. Intenzivni testi, presejalni testi in množični testi so lahko učinkovito sredstvo za boj proti pandemijam, saj se lahko z uporabljenimi antigenskimi testi v zgodnji fazi identificirajo zelo nalezljivi ljudje, tudi če ti ljudje nimajo simptomov. Posledično se ti ljudje hitro ločijo in verige okužb se prekinejo. Poleg tega lahko množični testi javnost ozaveščajo o tveganjih. Ključno je, da testi ne ustvarjajo lažnega občutka varnosti. Ne smejo postati nadomestek, temveč dodatek ključnim ukrepov – oddaljenost, zaščitne maske, higiena."

Na Slovaškem v treh krogih množičnega testiranja vzeli brise dvema tretjinama prebivalstva 

Na Slovaškem so v začetku novembra kot prvi na svetu s hitrimi antigenskimi testi na novi koronavirus testirali vse prebivalce, starejše od deset let. Da naj ne hodijo na testiranje, so pozvali tudi starejše od 65 let, saj so zanje ocenili, da nimajo veliko stikov, ker so doma in so zato manj rizična skupina, pripoveduje novinarka sestrske televizije Markiza TV s Slovaške Gabriela Kajtarova. So pa zato testiranje izvajali tudi v domovih za ostarele in v bolnišnicah.

Izvedli so že tri kroge množičnega testiranja, a le v prvem za celotno državo, nato so testiranje ponovili dvakrat za najbolj kritična mesta. Šlo je za približno 500 manjših občin oziroma okoli 400 tisoč ljudi.

Testiranje je bilo načeloma prostovoljno, pojasni Kajtarova, a tukaj je zanka, “ob koncu cepljenja si namreč dobil certifikat, brez tega certifikata pa nisi mogel v službo, le v trgovino. Na zahtevo si ga moral seveda tudi predložiti. To je sicer veljalo le za prvo testiranje, za drugi dve, bolj tarčni, pa ne. Poleg tega so morali tisti, ki so testiranje zavrnili, v karanteno za 10 dni.” Za kršenje karantene so bile visoke kazni, 1650 evrov. Negativen izvid je ljudem omogočal prosto gibanje tudi v času policijske ure.

Odziv Slovakov, ki jih je 5,4 milijona, je bil izjemen. V dveh dneh, torej v soboto in nedeljo, so na 5.000 testnih mestih testirali več kot 3,6 milijona ljudi oziroma dve tretjini prebivalstva. Pri tem so odkrili dober odstotek okuženih, kar pomeni pri več kot 38 tisoč Slovakih. 

Testiranje je logistično izvedlo več kot 40.000 zdravstvenih delavcev, vojakov, gasilcev, policistov in prostovoljcev. “Bilo je neverjetno, v soboto so prišli vsi na test, vile so se dolge kolone ljudi, ki so na bris čakali tudi dve uri, medtem ko ni bilo v nedeljo skoraj nikogar oziroma si prišel na vrsto takoj”, pove Kajtarova.

Tudi na Slovaškem je množično testiranje spremljalo veliko kritik. Od tega, da so na testiranje slabo pripravljeni, da je zbiranje ljudi pred centri za testiranje v nasprotju s priporočili strokovnjakov za nalezljive bolezni o čim večji omejitvi stikov, do dvomov stroke o zanesljivosti hitrih antigenskih testov, ki so hitri, a precej manj zanesljivi od zlatega standarda PCR-testov, pripoveduje Kajtarova. Slovaška vlada je kupila 13 milijonov južnokorejskih testov SD Biosensor za skupno 52 milijonov evrov, cena testa okoli 4 evre.

Slovaški premier Igor Matovič je ob koncu testiranja dejal, "naredili smo velik korak naprej, toda ne smemo misliti, da je zaradi tega enega odstotka zdaj vse v redu. Ni. V resnici sta lahko okužena do dva odstotka naših prebivalcev. To sploh ni dobro."

Minister za zdravje Marek Krajčí pa je poudaril, “da je testni program ‘prebil krivuljo’ in jo usmeril precej strmo navzdol". Opozoril pa je, da bi bilo treba množično testiranje nadaljevati ali pa bi stopnje znova rasle. Država je z zmanjšano zmogljivostjo ponovno odprla gledališča, cerkve in druga mesta za množična zbiranja.

Tako je Matovič že napovedal ponovno množično testiranje vseh prebivalcev, starejših od deset let. “Začetek je predviden za 2. december, a to še ni gotovo, saj se o datumu in o tem, ali bo tudi tokrat obvezno oziroma sankcionirano, v koaliciji še pregovarjajo”, pojasni ozadje novinarska kolegica Kajtarova. 

Kot kaže, bodo Slovake tudi serološko testirali. Matovičev kabinet se je namreč prejšnji teden dogovoril za nakup 16 milijonov hitrih testov na protitelesa. Spomnimo, to je drugačna preiskava. Potreben je vzorec krvi, z njo pa ni mogoče iskati okuženih, ampak tiste, ki so novo koronavirusno bolezen preboleli in so po 10 dneh začeli tvoriti protitelesa. Po dosedanjih raziskavah naj bi posameznik dovolj protiteles imel kakšne tri mesece, torej se v tem času ne bo vnovič okužil. 

Testi na protitelesa bodo pomembni zlasti za cepljenje in razumevanje, ali cepivo deluje. Po opravljenem cepljenju bo na primer pomembno izvedeti, ali je oseba razvila protitelesa in, če jih je, kakšen nivo protiteles je razvila.