Simon Setnikar iz Škofje Loke je dolgo razmišljal, kako bi njegova petčlanska družina zmanjšala stroške ogrevanja. "Na leto smo za kurilno olje plačali 2000, tudi 2200 evrov, kar je veliko," pravi Setnikar. Obrnil se je na energetskega svetovalca, zaradi nižje cene drv ga je zanimalo predvsem ogrevanje s tem energentom.
Potem ko je skrbno preučil ponudbo kurilnih naprav na trgu, se je lani vendarle odločil, da bodo kurilno napravo na olje zamenjali z uplinjevalno pečjo na drva. "Odločitev se je izkazala za pravilno, stroški ogrevanja so se nam v primerjavi s prej znižali," zadovoljno ugotavlja Setnikar. In to občutno, za kar 40 odstotkov. Res pa je, da je bila visoka tudi investicija, in sicer 11.500 evrov, vendar so dobili 4000 evrov subvencije Eko sklada. O subvencijah za različne kurilne naprave bomo podrobno pisali v Dejstvih jutri.
Nocoj v oddaji 24UR začenjamo novo stalno rubriko 24UR Dejstva. Četrtkova stalnica bo tako, ob že uveljavljeni rubriki na naši spletni strani 24ur.com, gledalce nagovarjala še s sodobno televizijsko podobo, prepletom zgodb, podatkov in grafičnih ponazoritev.
Drva najbolj priljubljen vir ogrevanja
Še vedno velja, da so lesna goriva najbolj priljubljen energent med slovenskimi gospodinjstvi, še posebno na podeželju, kjer je dostopnost lesa največja, s tem pa tudi nižja cena.
Po zadnjih podatkih Statističnega urada je drva uporabljalo več kot 30 odstotkov gospodinjstev, sledili so zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin (19 %) ter obnovljivi viri, kot so toplotna črpalka, sončni kolektorji ali drugi obnovljivi viri (14 %). Z ekstra lahkim kurilnim oljem se je ogrevalo 12 odstotkov gospodinjstev, prav toliko jih je imelo daljinsko ogrevanje, polovico manj se jih je ogrevalo z lesnimi peleti, sekanci in briketi, in sicer šest odstotkov. Toliko odstotkov gospodinjstev pa se je ogrevalo z elektriko.
Ogrevanje najcenejše s sekanci in drvi, najdražje z elektriko
Primerjali smo različne energente, izračuni letnih stroškov ogrevanja povprečne energetsko učinkovito stanovanjske enote s specifično rabo energije 90 kWh/m2 pa kažejo, da so lesna goriva najcenejši energent.
Stroški ogrevanja za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje
Za 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje bi bil letni strošek ogrevanja s sekanci 248 evrov, približno tolikšen bi bil strošek ogrevanja z drvi (poleni). Nekoliko dražje je ogrevanje s toplotno črpalko tipa zrak/voda, ki je najpogostejša, ter s peleti. Če bi se ogrevali z zemeljskim plinom, bi bil strošek ogrevanja za stanovanje omenjene velikosti 669 evrov na leto, nekaj več stane ogrevanje s kurilnim oljem, sledi pa daljinsko ogrevanje. Navedli smo ceno v Ljubljani, kjer stane daljinsko ogrevanje s toplo sanitarno vodo letno približno 942 evrov. Globlje boste morali seči v žep, če se ogrevate z utekočinjenim naftnim plinom, najdražje pa je ogrevanje z elektriko. Če bi se ogrevali z IR-paneli, električnimi radiatorji, električnim talnim gretjem itn., bi bil letni strošek 1.294 evrov.
Stroški ogrevanja za 200 kvadratnih metrov veliko hišo
Še višji so stroški ogrevanja za hišo, za primer smo vzeli 200 kvadratnih metrov veliko. Letni strošek ogrevanja z najcenejšim energentom, to so sekanci, je 709 evrov, podoben je strošek ogrevanja z drvi. Več kot 3000 evrov na leto je strošek daljinskega ogrevanja v Ljubljani, še dražje je ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom, ogrevanje z najdražjim energentom, elektriko, pa stane 3697 evrov.
Dr. Gašper Stegnar z Inštituta Jožef Stefan opozarja, da cenejši viri ogrevanja in še tako dobre kurilne naprave ne prispevajo k nižjim stroškom, če so stavbe slabo izolirane. "Imeli smo primer pred leti, ko je bila osem let stara hiša toplotno neizolirana, in je gospodinjstvo po nekaj letih menjalo obstoječ kotel na drva s toplotno črpalko. Strošek za elektriko je skočil na 500 in več evrov vsak mesec."
Drva, peleti cenejši, sekanci podobno z lansko sezono
Če je prišlo v letu 2022 zaradi nestabilnih razmer oziroma energetske krize do izrazitega povišanja cen lesnih goriv, peleti so se podražili celo za več kot 100 odstotkov, se cene umirjajo in vračajo na raven z začetka leta 2022.
Cena drv je denimo pri enem večjih ponudnikov KGS Krajnc nižja za 15 odstotkov v primerjavi s prejšnjo kurilno sezono. Sicer pa je cena odvisna od zime, povpraševanja in dostopnosti surovin, nam pravijo v podjetju Biomasa, kjer proizvajajo sekance. Spremembe cen sicer ne napovedujejo. V Podjetju Gaj Les, ki se ukvarja s proizvodnjo lesnih sekancev ter lesnih peletov, so cene v primerjavi z lanskim letom podobne.
Gozdarski inštitut Slovenije spremlja cene lesnih goriv na začetku in koncu kurilne sezone. V primerjavi z lansko sezono je povprečna cena peletov nekoliko nižja. Peleti, pakirani v 15 kg vreče, so ob koncu pretekle kurilne sezone, torej v maju 2024, v povprečju stali 358 €/t oz. 76,2 €/MWh z vključenim DDV, danes 337 evrov za tono. Cena najbolj prodajanih sekancev, to je z vlažnostjo okoli 30 % in velikostjo delcev do 31 mm, je v maju znašala 96 evrov na tono z DDV, današnja povprečna cena je 101 €/t z DDV.
Drva so se v povprečju pocenila. Cena drv z 20-odstotno vlažnostjo in dolžine 25 centimetrov so bila konec prejšnje kurilne sezone v povprečju 266 evrov na tono z DDV, danes so v povprečju nekaj evrov manj, in sicer 262 evrov na tono z DDV.
Kurilno olje, zemeljski plin, elektrika za zdaj brez višjih cen
Kako lahko prihranimo sami brez zamenjave kurilne naprave, energenta? Vemo, da pomeni nižja temperatura tudi nižje stroške ogrevanja. Koliko nižje konkretno, pojasni Marko Matkovič z Inštituta Jožef Stefan. "Če mi znižamo temperaturo za eno stopinjo, je prihranek približno šest odstotkov, kar pomeni 60 evrov, če danes plačujemo 1000 evrov. To zniževanje temperature gotovo ni ukrep, ki bi ga priporočali tistim, ki imajo že težave s pojavom plesni oziroma vlage v stanovanju."
Informacije, ki smo jih dobili od dobaviteljev zemeljskega plina, kurilnega olja in elektrike so pomirjujoče. Nihče ne napoveduje zvišanja cen, so pa zadržani glede nadaljnje kurilne sezone.
Cena ekstra lahkega kurilnega olja je regulirana in se na podlagi Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov spreminja vsakih 14 dni, še do konca leta pa velja Uredba o določitvi cene električne energije, ki je delno zamejila cene električne energije za gospodinjstva.
Jutri v rubriki Dejstva nadaljujemo zgodbo ogrevanja. Obiskali smo družino, ki se po novem ogreva s toplotno črpalko. Preverili smo, kolikšni so prihranki in koliko subvencij lahko dobite od države za toplotno črpalko.
Se obeta podražitev med sezono?
"Žal je za napoved kakršnih koli sprememb cenikov v prihodnjih mesecih, bodisi podražitev ali pocenitev, v tem trenutku prezgodaj govoriti," pravijo v Gen-I, enako v njegovi hčerinski družbi Elektro energija. "Zaradi nestabilnosti cen na trgih energentov in nepredvidljivih geopolitičnih razmer v tem trenutku še ne moremo natančno napovedati cene rednih cenikov zemeljskega plina za naslednje leto," pa navajajo v Petrolu in dodajajo: "Če se bodo cene ustalile na trenutnih nivojih, bomo zagotovo priča popravkom cenikov in ponudbi z ugodnejšo ceno zemeljskega plina."
Finančni analitik Tilen Šarlah je kritičen do morebitnih povišanj cen energentov. "Če bo prišlo do dviga stroška na položnici in samih obračunanih cen energentov, lahko to utemeljimo samo z napačno strategijo zakupov produktov na krivulji in napačnimi odločitvami," pravi Šarlah, ki se mu zato zdi zvišanje cen neprimerno.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.