Najvišja pokojnina dobrih 3000 evrov, najnižja slabih 300 evrov

Marca letos je pokojnino prejelo več kot 628 tisoč ljudi, od tega je dobrih 75 odstotkov upokojencev imelo starostno pokojnino, kažejo podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Preostali so prejeli invalidsko, vdovsko, družinsko ali delno pokojnino. 

Upokojencev je iz leta v leto več, kar je velik pritisk na dolgoročne izdatke pokojninske blagajne. Od leta 2010 do danes je število upokojencev naraslo za 72.207.

Povprečna neto starostna pokojnina je lani znašala 722,36 evra in je za 5 odstotkov narasla kot leto prej. Od leta 2016 starostne pokojnine sicer rastejo, do danes so se zvišale za skoraj 110 evrov.

Največ upokojencev –100.689 – prejema starostno pokojnino v višini med 600 in 700 evrov

V letu 2022 ostaja izračun pokojninske osnove nespremenjen in se upošteva osnove iz katerih koli zaporednih 24 let pokojninskega zavarovanja od leta 1970, ki so za zavarovanca najugodnejša. Največ upokojencev – 100.689 – je v marcu letos prejelo starostno pokojnino v višini med 600 in 700 evrov, manj kot 500 evrov pa slabih 30 tisoč upokojencev. Najvišja izplačana pokojnina je znašala 3.302,37 evra, najnižja pa 294,78 evra. 

Maja 2021 je bila z novelo ZPIZ-2I zagotovljena pokojnina določena v višini 620 evrov. Do zagotovljene pokojnine je bilo v decembru 2021 upravičenih 88.663 uživalcev starostne in invalidske pokojnine, od tega 79.263 uživalcev starostne pokojnine (47.591 žensk in 31.672 moških) in 9.400 uživalcev invalidske pokojnine (5.897 žensk in 3.503 moških). Zaradi uskladitve pokojnin je zagotovljena pokojnina za polno dobo v letošnjem marcu znašala 653,75 evra.

Višine pokojnin v primerjavi s povprečnimi neto plačami upadajo

Čeprav starostne pokojnine, ki jih prejema večina upokojencev, zadnjih pet let rastejo, pa višine pokojnin v primerjavi s povprečnimi neto plačami upadajo. Za leto 2021 je znašala povprečna starostna pokojnina le še 56,9 odstotka povprečne neto plače.

Delež pokojnine novih uživalcev v primerjavi z njihovimi dohodki v času predhodnega zavarovanja se je postopno zniževal z vsako novo reformo sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pojasnjujejo na Zpizu. Gre za drugačen način izračuna pokojninske osnove v primerjavi s prejšnjimi predpisi, saj se je obdobje, iz katerega se upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove, daljšalo od najugodnejšega obdobja zaporednih 10 let (po 1. 1. 1970 veljavnega do 31. 12. 1999), do postopnega daljšanja na 18 let po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (veljavnem od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2012) oziroma na 24 let po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, (veljavnem od 1. 1. 2013 dalje). 

Pri zavarovancih, pri katerih so dohodki v daljšem časovnem obdobju precej variirali, podaljšanje obdobja, iz katerega se upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove, lahko znatno zniža izračun pokojninske osnove, od katere se odmeri pokojnina, še dodajajo.

Več kot 50 odstotkov upokojencev pod pragom revščine

Po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) je leta 2019 v Sloveniji več kot 50 odstotkov oziroma okoli 300 tisoč upokojencev prejemalo pokojnino, nižjo od 700 evrov, kar velja za prag revščine. Upoštevane so starostne, družinske in invalidske pokojnine. Podatka o pragu tveganja revščine za 2021 (dohodek 2020) in 2022 (dohodek 2021) še nimajo. Gre sicer za izračun relativne revščine, ne absolutne. Podatek o stopnji tveganja revščine je relativen, kajti prag tveganja revščine ni določen vnaprej, kot npr. košarica dobrin, nujno potrebnih za življenje, ali kot absolutni znesek, potreben za preživetje. Prag je odvisen je od višine in porazdelitve dohodka med gospodinjstvi ter od števila in starosti članov vsakega gospodinjstva (odrasli, otroci), zajetih v raziskovanje.

Če je upokojenec v letu 2020 živel sam, je prag tveganja revščine zanj znašal 739 evrov na mesec (8.864 evrov na leto). Po podatkih Zpiza je bilo februarju 161.106 uživalcev starostnih pokojnin, 44.877 invalidskih in 27.554 vdovskih, ki imajo pokojnino nižjo od 739 evrov, kar pa ne pomeni, da so to uživalci, ki živijo pod pragom tveganja revščine. 

Pokojnine z zakonom za del upokojencev znižane leta 2012

Leta 2012 v času druge Janševe vlade je bil sprejet zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je določal zmanjšanje višine pokojnin, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna (po 232. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju), če so presegale znesek 622 evrov. Po takratni ureditvi so se pokojnine zmanjševale glede na njeno višino, lahko tudi za 25 odstotkov. Znižanje pokojnin se sicer ni nanašalo na vse, ki so prejemali del pokojnine po 232. članu Zpiz-1. Zajemalo je okoli 24.500 upokojencev, navajajo na Zpizu. V letu 2012 je bilo sicer po podatkih Zpiza povprečno 585.408 upokojencev, kar pomeni, da se je takrat pokojnina znižala 4,2 odstotka upokojencem.

Sicer pa je ustavno sodišče marca 2013 razveljavilo omenjene določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ, Zpiz pa jim je ponovno začel izplačevati pokojnine v prvotni višini. Na podlagi ustavne odločbe je državni zbor maja 2013 sprejel zakon, na podlagi katerega so se vsem uživalcem pravic povrnili tudi neizplačani zneski pokojnin.

A pokojnine se leta 2012 niso prvič znižale. Do leta 1996 so se pokojnine v skladu s takratno zakonodajo usklajevale na podlagi uradnih statističnih podatkov o mesečnem gibanju plač, zaradi česar je v letih 1993 do 1995 osemkrat prišlo do odstotnega zmanjšanja pokojnin (marca 1994 so se znižale za 4,06 odstotka).

A to je bila posledica sistemsko določenega načina usklajevanja, saj je bila v teh obdobjih ugotovljena negativna rast plač zaposlenih, ne pa na podlagi sprejetega zakona, ki bi zniževal pokojnine določenim skupinam upokojencev. DZ je leta 1996 sprejel novelo zakona, s katero je določil, da tudi v primeru negativne rasti plač ne more priti do odstotnega znižanja pokojnin.

Prihodki v pokojninsko blagajno vsako leto višji

Pokojninski sistem je zrcalo razmer na trgu dela. Z gospodarsko rastjo, večjo zaposlenostjo in nižjo brezposelnostjo se v pokojninsko blagajno steče več denarja. Po podatkih Zpiza so davčni prihodki v obdobju januar–marec 2022 znašali 1.303.952.663 evra oziroma 25,4 odstotka načrtovanih za leto 2022. V primerjavi z enakim obdobjem lani so bili davčni prihodki nominalno višji za 6,7 odstotka oziroma 82,2 milijona evra.

Lani je bilo največ zavarovancev, ki plačujejo prispevke v pokojninsko blagajno v več kot desetih letih.

Trenutno za pokojnine Zpiz namenja 9,9 odstotka BDP, celotnih odhodkov pa ima slabih 12 odstotkov v letu 2021. Glede na leto prej so se sredstva Zpiz za pokojnine glede na BDP znižale iz 10,5 odstotka v letu 2020. 

Po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2019 je Slovenija za pokojnine namenjala pod povprečjem EU – Slovenija je namenila 9,7 odstotka BDP, države EU pa v povprečju 3 odstotke več. 

Za primerjavo: V Avstriji je decembra 2020 povprečna mesečna pokojnina vseh starostnih upokojencev (brez meddržavnih delnih pokojnin) znašala 2.084 bruto evrov za moške in 1.072 evrov za ženske, vključno z dodatki, brez 13. in 14. mesečne plače. Po podatkih avstrijskega statističnega urada je v letu 2020 2.430.110 oseb prejemalo pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja in/ali pokojnino javnih uslužbencev.

Kakšne so projekcije v prihodnje?

Kot rečeno, je upokojencev po podatkih Zpiza vsako leto več, v naslednjih desetletjih pa naj bi se po projekcijah Eurostata zelo spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Leta 2019 so starejši (tj. prebivalci, stari 65 ali več let) predstavljali 19,8 odstotka prebivalstva, leta 2100 pa naj bil bilo v tej starostni skupini nekaj več kot 31 odstotkov prebivalcev Slovenije.