Naj pravosodni policist odpelje zapornika s seboj na stranišče?

Boštjan Benčina je pravosodni policist 20 let. Dela v ljubljanskem zaporu in kot pravi, je velika razlika med tem, kako obremenjeni so bili pravosodni policist leta nazaj in kako je opravljati delo pravosodnega policista danes. "Na oddelku sta danes dva človeka, zaprtih je pa recimo 70 ljudi," opisuje razmere, v katerih dela na Povšetovi. 

Izpostavljeni stresu in nevarnostim

Zapornikov je vsako leto več. Če jih je bilo pred 20 leti, ko je Benčina začel delati, povprečno 1137, jih je lahko danes tudi 600 več. V moškem zaporu na Povšetovi je trenutno 180-odstotna zasedenost.  

Velika prostorska stiska pa je eden od razlogov, da je med zaprtimi več napetosti in prepirov, kar pomeni, da morajo pravosodni policisti pogosteje posredovati, kot so pred leti. Konflikt je treba rešiti, treba je določeno osebo, ki dela težave, premestiti v drugo sobo, a se zgodi, da je tudi tam ne marajo, nam razlaga Benčina o eni od težjih nalog, ki jih imajo.

Delo pravosodnih policistov je zato, pravi, psihično naporno. "Imaš zapornike, ki odreagirajo v vsaki situaciji drugače, in dnevno smo izpostavljeni stresom, nevarnostim," razlaga Benčina ter poudarja, da so težave pri premeščanju tudi zaradi kulturnih razlik, saj je v zaporu veliko tujcev.

Pravosodni policisti pri svojem vsakodnevnem delu tvegajo tudi življenje, opozarja Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov. Kot pravi, bi lahko zaporniki naredili načrt napada na pravosodnega policista. "In kaj bo eden sam proti 15?" se sprašuje Verk.

Zaradi večje psihične obremenitve je več zaposlenih na bolniških dopustih, opozarja pravosodni policist Benčina. To pa pomeni, da so tisti, ki delajo, obremenjeni toliko bolj in morajo opravljati nadurno delo.

Direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Goran Narić navaja primere, ko pravosodni policisti opravljajo nadure tudi izven zapora. Kot pravi, pride do nekih izrednih dogodkov, v katerih so zaprti poškodovani, zato jih morajo pravosodni policisti odpeljati iz zapora k zdravniku. "Mi jih spremljamo v zdravstveno ustanovo oziroma na urgenco, ne vemo pa, kako dolgo bomo tam. In seveda nadure rastejo." Narić je v takih primerih kot direktor v stiski, saj kot pravi, težko zagotavljajo zaposlenim pravice, povezane s počitkom.

Predsednik Sindikata državnih organov Verk opozarja na še eno delovno nalogo pravosodnih policistov, zaradi katere so v stiski. "Namesto dveh pravosodnih policistov marsikdaj spremlja obdolženega na sodišče samo eden. Na sodišču je treba biti osem ur, treba je varnostno poskrbeti za tega obdolženca, da ne bi ušel. Težava je, če mora pravosodni policist medtem opraviti svoje biološke potrebe," opozarja Verk in se sprašuje, ali naj pravosodni policist tega zapornika odpelje kar s seboj na stranišče. Pravi, da na tovrstne absurdne zadeve opozarja oblast oziroma tiste, ki o tem odločajo, že dolga leta.

Zapornikov vse več, pravosodnih policistov vse manj

Podatki, ki smo jih dobili od Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, kažejo, da je bilo v letu 1995 povprečno zaprtih 734 oseb, v letu 2023 pa že več kot še enkrat toliko, in sicer 1510. Še višje je bilo povprečno število zaprtih lani, ko je bilo za zapahi 1820 oseb, kar je rekordno veliko v zadnjih 30 letih.  

Medtem se število pravosodnih policistov zmanjšuje. Če jih je bilo pred petimi leti 545, jih je danes 35 manj in to ob dejstvu, da je danes približno 500 zapornikov več kot pred petimi leti.

Kdo bi tvegal glavo za tako plačo?

Pravosodni policisti so danes v povprečju stari 47 let. Na vidiku so nove upokojitve, kar pomeni, da se bo njihovo število še zmanjšalo. Nove pa je težko dobiti, saj mladih poklic pravosodnega policista ne zanima.

Pravosodni policist začetnik, ki je z novo plačno reformo s 1. januarjem letos uvrščen v 11. plačni razred, dobi 1685 evrov bruto plače na mesec brez dodatkov, kot so dodatki za izmensko, nočno, nadurno delo itn.

"Če od te bruto plače odštejemo 20,1 odstotka prispevkov za socialno varnost, 26 odstotkov akontacije dohodnine ter prispevek za socialno prihodnost, ki bo z julijem letos en odstotek, pomeni ta mesečna plača le približno 891 evrov neto," ugotavlja sindikalist Verk, ki se zato ne čudi, zakaj ni nikogar, ki bi opravljal to delo. Po 10 letih službe pravosodni policist v idealnih pogojih ocenjevanja napreduje v naziv PP I z mesečno plačo 1787,76 evra bruto. "Ko temu odštejemo prispevek za socialno varnost, akontacijo dohodnine in prispevek za socialno prihodnost, bi njegova plača znašala približno 945,73 evra neto," je Verk kritičen tudi glede plače pravosodnega policista z 10-letnimi izkušnjami. Gre za plačo brez dodatkov, a tudi z nadurami, nočnim, nedeljskim delom dobijo zaposleni 1500, 1600 evrov plače, začetnik brez tega pa ne dobi niti 1000 evrov, razlaga Verk, ki je zato prepričan, da ga ni, da bi si dal za tako mesečno plačo glavo razbiti.

Da je plača glavni krivec, da ne dobijo kadra, je prepričan tudi generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Kot pravi, razume vlado, da ne more delati razlik med posameznimi panogami, vendar je po njegovem delo v zaporu drugačno in specifično. "Temu primerna mora biti tudi nagrada."

 Objavljenih je bilo več kot 40 razpisov, razlaga Majcen. Trenutno iščejo 39 pravosodnih policistov, potrebovali pa bi jih še več, po besedah Majcna 100. Situacijo rešujejo z zaposlovanjem upokojencev, s podjemnimi pogodbami z nekdanjimi zaposlenimi ter z drugimi, ki so prav tako v preteklosti že opravljali to delo. Na tak način dela danes v zaporih 40 ljudi. 23 je upokojenih pravosodnih policistov s sedmimi, ki so nekoč že opravljali to delo, zdaj pa so zaposleni izven zaporov, imajo sklenjene podjemne pogodbe, 10 pa je takih, ki so prav tako že bili pravosodni policisti, a imajo v sistemu zdaj druge naloge, denimo kot pedagogi, hkrati pa imajo pooblastila, da lahko še vedno po potrebi opravljajo delo pravosodnega policista.

V letu in pol odpadlo več kot 2000 sojenj

Stiska s kadri se kaže tudi v tem, da pravosodni policisti ne opravijo določenih nalog. Generalni direktor Majcen glede tega izpostavlja spremstva na sodišča, kjer je po njegovem največji manko. Delno bo ta problem rešen z novim zaporom v Dobrunjah, si obeta Majcen, saj bo tam tudi razpravna dvorana.  To pomeni, da bo mogoče obravnave organizirati tudi v zaporu, dvorano pa so opremili z avdiovizualnimi napravami, ki omogočajo povezavo s sodišči. Pravosodnim policistom zato ne bo več treba tako pogosto voziti obtoženih drugam. "Poskušamo na en tak mehek način reševati tudi to problematiko," pove Majcen.

Po podatkih Vrhovnega tožilstva je bilo v zadnjem letu in pol, ko je bil ta problem največji, odpovedanih 2489 spremstev oziroma privedb na 11 okrožnih sodišč ter ljubljansko okrajno sodišče. Zaradi tega je na teh sodiščih odpadlo skupno 2047 sojenj, v 442 primerih pa je sodiščem uspelo opraviti narok prek videokonference. 

Nov zapor bo, kaj pa kadri?

Nov zapor v Dobrunjah bo kmalu zgrajen. V drugi polovici leta nameravajo tja preseliti zaprte, ki so zdaj na Povšetovi in na odprtem moškem oddelku na Igu. Zidovi torej bodo, vprašanje pa je, ali bo dovolj tistih, ki bodo zaprte pazili.

Po besedah Majcna, generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, bodo v novi zapor preselili vse, ki zdaj delajo na Povšetovi in Igu. Koliko pravosodnih policistov bodo potrebovali še dodatno, bo jasno po sistematizaciji, ki jo zdaj pripravljajo. Ob tem Majcen napoveduje nove razpise, že zdaj pa z razpisi iščejo 39 pravosodnih policistov.

Zaskrbljena je zaradi pomanjkanja kadrov tudi pravosodna ministrica Andreja Katič. "Ne samo jaz, tudi moja predhodnica, vsi zaposleni v zaporskem sistemu opozarjamo na to, da kadra ne bo dovolj, ni ga dovolj ne med pravosodnimi policisti, ni ga dovolj ne med strokovnimi sodelavci." Kot pravi, je treba zdaj počakati na to, kako uspešna bo plačna reforma, in če ne bo, bo treba izvesti dodatne ukrepe, je prepričana.

A da plačna reforma ne zadošča, so sindikati že opozorili. "Smo z novim plačnim sistemom glede na to, da se ta prvi delček komaj dobi z januarsko plačo, praktično na slabšem, kot smo bili lani, kajti lani je bil poseben vladni projekt, po katerem so zaposleni zaradi povečanega obsega dela, ki je bil tudi občuten in se tudi vidi po številu in strukturi zapornikov, dobili dodatek," je do nove plačne reforme kritičen sindikalist Verk.

Grožnje z množičnim odhodom na bolniško

Pravosodne policiste, ki so zaradi nezadovoljstva s plačami zagrozili z množičnim odhodom na bolniško, pa miri tudi generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Majcen, ki že zdaj napoveduje nove ukrepe. "Delamo na nacionalni poklicni kvalifikaciji, tako da bomo pravosodne policiste po opravljeni kvalifikaciji prestavili na šesto stopnjo izobrazbe, kar dejansko za sabo potegne tudi večjo plačo. Intenzivno delamo na normativih in standardih," razlaga Majcen poteze, s katerimi nameravajo zmanjšati nezadovoljstvo pravosodnih policistov zaradi plač in kadrovske stiske. Upa tudi, da bodo vzbudili več zanimanja za ta poklic z njegovo promocijo v šolah, po njegovem bo pomagal tudi nov zapor v Dobrunjah, ki bo prinesel boljše delovne pogoje za zaposlene.

Je pa vlada prejšnji teden pravosodnim policistom, ki so z decembrsko plačo dobili še zadnjič dodatek za delovno uspešnost z naslova povečanega obsega dela, odobrila stalni dodatek za delo s tujci.

"Tam, kjer imajo zaprte migrante, bodo dobili 10 odstotkov na osnovno plačo, kar je skoraj enkrat manj, kot so dobili lani," pojasnjuje nezadovoljstvo tudi s tem dodatkom sindikalist Verk, poleg tega pravi, da bodo ta dodatek prejemali samo tisti, ki bodo delali v zaporih, kjer so zaprti tujci.

Kolektivna pogodba tudi za pravosodne policiste?

Že leta si pravosodni policisti poskušajo izboriti kolektivno pogodbo, kot jo imajo denimo policisti in drugi javni uslužbenci, z njo pa želijo urediti tudi dodatke za zvišanje plač. Predlog te pogodbe, ki so ga naslovili na ministrstvo za pravosodje, je ministrica Katičeva poslala na ministrstvo za javno upravo, zdaj pa, pravi ministrica, čakajo na njihov odziv.

"To je bilo praktično v predalu štiri leta, zdaj, po štirih letih, se je v nekem strahu pred tem, da bo nezadovoljstvo eskaliralo, pač šlo poslat to kolektivno pogodbo v neko soglasje," komentira potezo ministrice predsednik Sindikata državnih organov Verk, ob tem pa izraža bojazen, da čakanje na odziv ministrstva pomeni le to, da se na kratek rok ne bo zgodilo nič oziroma da se ne bo zgodilo to, kar se je zgodilo s policisti, ki so v nekaj dneh izpogajali kolektivno pogodbo za javno varnost.

Za tako zahtevno delo, kot je delo pravosodnega policista, bi morala biti tudi primerna nagrada, je prepričan predsednik Sindikata državnih organov Verk. "Tisti, ki delajo v zaporu, ki dajejo svoje zdravje, življenje na razpolago za ta drobiž, bi morali zaslužiti vsaj 20 odstotkov več."