Čakalne dobe so se v Cerarjevi vladi podaljšale za več kot 800 odstotkov

Parlamentarnim strankam in Listi Marjana Šarca, ki ga javnomnenjske raziskave uvrščajo v ospredje, smo zastavili ključno vprašanje v zdravstvu, ki ga bodo morali nemudoma začeti reševati. Torej, "kako drugače se bodo lotili čakalnih dob, saj se je število čakajočih nad dopustno mejo v tem mandatu potrojilo?" Odgovore strank objavljamo v celoti.

Nekatere čakalne dobe so se podaljšale za več kot 800 odstotkov 

Podatki so skrb vzbujajoči. Čakalne dobe vseh čakajočih z napotnico hitro so se podvojile, nad dopustno mejo pa celo potrojile. Nekatere čakalne dobe so se podaljšale za več kot 800 odstotkov. Iz preglednice, ki jih je za ves mandat pripravil David Breznikar iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, izpostavljamo najbolj alarmantne.

- Otroci čakajo na operacijo kile osemkrat dlje ali dva meseca z napotnico hitro. Če imajo napotnico redno pa osem mesecev ali šestkrat dlje.

- Na prvi ginekološki pregled na sekundarni ravni je treba čakati z napotnico hitro pet mesecev, kar je osem in polkrat dlje kot pred štirimi leti.

- Šestkrat dlje bolniki čakajo na operacijo ščitnice z napotnico redno ali 20 mesecev.

- Trikrat, na 15 mesecev, se je podaljšala čakalna doba z napotnico redno za posege na ušesu in mastoidu.

- Na magnetno resonanco srca in koronark pridejo bolniki z redno napotnico na vrsto po devetih mesecih, to je trikrat dlje kot na začetku mandata Cerarjeve vlade.

- Skoraj trikrat dlje je treba z redno napotnico čakati tudi na operacijo karpalnega kanala, 13 mesecev.

- Prej kot v štirih mesecih ne pridete na vrsto za fizioterapijo, tudi, če imate napotnico hitro, več kot dvakrat dlje.

- Krčne žile vam bodo operirali dve leti po izdani napotnici redno, kar je dvakrat dlje kot na začetku mandata.

- Dvakrat dlje pa je treba čakati na operacijo na odprtem srcu z napotnico redno, kar je sedem mesecev.

DeSUS

Nujno potrebno je izboljšati dostop do zdravstvenih storitev in odzivnost javnega zdravstva na potrebe pacientov. Največja težava slovenskega zdravstva so predolge čakalne dobe, da bi jih rešili, je treba sprejeti vsaj tri konkretne ukrepe, in sicer: omogočiti zdravnikom, da opravijo več dela, če se le da v okviru javnih zdravstvenih zavodov; potrebno bo plačati več programov, brez tega čakalnih vrst ne bo mogoče odpraviti. Bolnišnicam je treba plačati vse storitve, ki jih opravijo, hkrati pa tudi zvišati ceno zdravstvenih storitev, saj so te podcenjene. Za vse to pa je potreben tudi denar, torej bo treba vsaj začasno dvigniti prispevno stopnjo za 1 do 2 odstotka (do sprejema novega ZZVZZ), kar bi bilo daleč najbolj solidarno, hitro in učinkovito, saj vemo, da smo po financiranju zdravstva pod povprečjem EU.

Levica

Prepovedali bi delo zdravnikov iz javnega sektorja v privatnem sektorju. Medtem ko "zdravniki dvoživke" privatno izvajajo le tiste storitve, ki jim prinašajo visoke zaslužke, bolniki čakajo na nujne posege v javnih ustanovah. Hkrati bi zagotovili več denarja za plačilo zdravstvenih storitev ter vlaganja v opremo in kadre. Denar za dodatne storitve bi pridobili tako, da bi ukinili dopolnilno zavarovanje ter ga nadomestili s pravično dajatvijo. Uvedli bi prispevke na dohodke od kapitala. Sredstva za investicije bi zagotovili s tem, da bi 1,2 milijarde evrov, rezerviranih za cilje Nata, preusmerili v razvoj raziskovalnega sektorja, javnega zdravstva ter sektorja zaščite in reševanja.

LMŠ

V tem trenutku je najpomembnejše vprašanje, kako ljudem čimprej diagnosticirati bolezen ter izvesti potrebno zdravljenje, da se njihovo zdravstveno stanje zaradi nerazumnih čakalnih dob ne bo več slabšalo. S tem namenom želimo preko nacionalnega programa za skrajševanje čakalnih vrst vključiti vse resurse, to pomeni tako javne zavode kot tudi zasebnike, v kolikor bi se izkazalo, da je to potrebno. Plačilo za izvedbo programov bi zagotovili direktno iz proračuna. Ukrep bi ostal v veljavi toliko časa, dokler se čakalne dobe ne skrajša na nivo, ki ga je predpisala država sama oziroma dokler se ne izvedejo sistemski ukrepi, ki bodo preprečili nadaljevanje takšnega stanja v zdravstvu. Takojšnja izvedba nacionalnih razpisov krajšanja čakalnih vrst, na katerem bodo lahko sodelovali tako javni zavodi kot tudi zasebniki. Prednost na razpisu bodo imeli javni zavodi. Ta ukrep bi bil začasen, dokler se čakalnih vrst ne skrajša na razumno raven.

Učinkovitejša poraba finančnih sredstev zdravstvene blagajne, ki jih je zaradi     večje zaposlenosti in visoke gospodarske rasti vedno več. Učinkovitejše vodenje in upravljanje javnih zdravstvenih zavodov s ciljem racionalizacije poslovanja, boljše organizacije zdravstvenih zavodov in učinkovitejše izrabe obstoječih kapacitet z ustrezno stimulacijo vseh zaposlenih. Uvedba povezanega enotnega informacijskega sistema v zdravstvu s ciljem optimiziranja dela zdravstvene mreže ter povečanjem kakovosti dela.

NSi

Najprej bi pri izvajalcih ne glede na to, ali je javni zavod, koncesionar ali zasebnik, poiskali proste kapacitete in ljudem omogočili dostop do zdravstvene storitve.

Nadalje: vpeljava konkurenčnosti.

Konkurenčnost med ponudniki osnovnega zdravstvenega zavarovanja in izvajalci zdravstvenih storitev ter izvajalci dolgotrajne oskrbe in zavarovalnic je nujna, da lahko odpravimo trenutne nepravilnosti. Ker sta zdravstvo in dolgotrajna oskrba področji, ki morata biti dostopni vsem državljanom, ne glede na socialni status, možnost plačila, starost, etično pripadnost itd. Zagovarjamo regulirano konkurenčnost, in sicer s strani države. Konkurenčnost bi pomenila kakovostnejše in hitrejše storitve ter skrajševanje čakalnih vrst. Konkurenca tako med izvajalci kot med zavarovalnicami ustvarja pritisk na krajšanje čakalnih dob. Plačila po izvedenih storitvah bodo omogočila večjo učinkovitost in pretočnost. Z vpeljavo konkurenčnosti je možnost izbire zavarovalnice glede na premijo, ponudbo izvajalcev, čakalne dobe in druge storitve, ki jih nudi posamezna zavarovalnica.

SAB

Povečali bomo število zdravnikov na primarni ravni, da se bodo lahko posvečali bolnikom in bo zato manj napotitev k specialistom. Bolje bomo organizirali delo v zdravstvenih ustanovah, da bodo vsi termini izkoriščeni, obveščanje bolnikov o posegih, pregledih, nadomeščanje izpadov. Nadgradili bomo sedanjo košarico pravic v košarico pravic in standardov, saj lahko enako kakovost storitve dosežemo z materiali različnih standardov in torej različnih vrednosti, prihranjeno pa namenimo za financiranje več zdravstvenih storitev.

SD

Socialni demokrati napovedujemo radikalen program za odpravo čakalnih vrst. Nameravamo nemudoma pristopiti k temeljiti razpravi o nujno potrebnih sredstvih za delovanje zdravstvenega sistema, tako v okviru prispevnih stopenj in eventualnih spremembah na tem področju kot tudi o stabilnih virih iz proračuna.

SDS

Skrajševanje čakalnih vrst je možno le v sodelovanju z vsemi izvajalci, z vključevanjem medicinske stroke in ne z njenim izključevanjem in omejevanjem pri delu. Skrajševanje čakalnih dob namreč ni možno brez sodelovanja zdravnikov in ostalih zdravstvenih sodelavcev. Trenutno veljavna zakonodaja je škodljiva in je med drugim tudi vzrok za daljšanje čakalnih vrst.

Pripravljen imamo akcijski načrt za odpravo čakalnih vrst nad dopustno čakalno dobo. Za dodatno izvedeno delo bodo neposredni izvajalci pošteno nagrajeni.

V posameznih zdravstvenih zavodih je potrebno dobro organizirati povečanje obsega dela s sklepanjem pogodb za izvajanje EDP, povečati obseg nadurnega dela in v večini organizacij preklicati soglasja za delo pri drugem delodajalcu. Hkrati ti ukrepi zahtevajo dodatna sredstva za delo posameznih zdravstvenih timov in potrebnega zdravstvenega materiala.

Ambulantno specialistične storitve bi bilo z dobro vodeno aktivnostjo upravljanja in koordinacije možno opraviti v roku 3 mesecev. Zdravstvene storitve oz. posege, upoštevajoč, da nimamo dovolj kadrovskih kapacitet v nekaterih dejavnostih, pa v roku do 8 mesecev.

SMC

Čakalne dobe v zdravstvu so težava, s katero se soočajo mnoge države v EU in Slovenija pri tem ni izjema, kar je priznal tudi evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis ob zadnjem obisku v Sloveniji. Aktualna vlada je z enkratnimi dodatnimi programi in tudi s sklenitvijo splošnega dogovora ter dvigom cen storitev zagotovila več sredstev za zdravstvo, toda kljub temu so se nekatere čakalne dobe podaljšale. V SMC zagovarjamo univerzalen dostop do zdravstvenih storitev za vsakogar ne glede na družbenoekonomski položaj in ohranitev solidarnosti v plačevanju za zdravstvene storitve. Glavni ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst v programu SMC so sledeči: razširjena raven osnovnega zdravstva z namenom opravljanja več storitev pri osebnem zdravniku in boljša povezava s specialistom (npr. e-konzultacije). Vzpostavitev centralnega državnega registra zdravstvene opreme za spremljanje dnevne izkoriščenosti.