Mladostnica v hudi stiski do pedopsihiatra po letu in pol

Ni si predstavljala, da bo kdaj v tako veliki stiski, da bo potrebovala pomoč pedopsihiatra. A dekle, poimenovali smo jo Manca, saj se ne želi razkriti, je pri sedemnajstih doživelo travmatični dogodek, zaradi katerega je izgubila tla pod nogami. Starši, tudi sami zaradi dogodka v šoku, so ji stali ob strani, ji poskušali pomagati, a to ni bilo dovolj, da bi se izvlekla iz brezna. Depresija, izgorelost, tesnoba, panični napadi. 

"Težko dihanje, tresla sem se, imela sem socialno fobijo," opisuje zanjo najtežje obdobje. To se ji je dogajalo tudi v šoli, kjer je imela vse več težav. Ocene so bile vse slabše, oddaljila se je od prijateljev, ker se ni čutila razumljeno. 

Začela se je zapirati med štiri stene. V tistem času je imela veliko izostankov v šoli, v zadnji letnik pravzaprav sploh ni več hodila.

Letos klonilo pet otrok, mladostnikov

Težko je, ko si vzame življenje odrasel človek, nepredstavljivo pa, ko se v tako hudi stiski, bolečini, da raje kot življenje izberejo smrt, znajdejo že otroci, mladostniki. Letos je obupalo nad življenjem pet otrok, mladostnikov, starih od 13 do 16 let, pred dvema letoma celo mlajši, stari do 14 let. Od leta 2020 si je življenje vzelo 44 otrok in mladostnikov, najbolj srhljivo pa je bilo leto 2021, čas covida. Izhod v samomoru je videlo 12 mladostnikov, starih od 15 do 19 let.

Do konca prejšnjega meseca napotenih k pedopsihiatru več kot tri tisoč otrok in mladostnikov

Stisk otrok in mladostnikov, ki se spopadajo s tesnobo, anksioznostjo, depresijo, samopoškodovanjem, samomorilnimi mislimi, motnjami pozornosti, hiperaktivnostjo itn., je vse več.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo lani izdanih 3.320 napotnic, letos 3.040. A gre le za podatek od januarja do novembra, prav december pa je mesec, ko pedopsihiatri zaznavajo pri otrocih in mladostnikih več težav, delno tudi zaradi večjih obremenitev v šolah. Med letoma 2018 in 2022 so na NIJZ zabeležili 23-odstotni porast napotitev k otroškim psihiatrom na sekundarni ravni ter 41-odstotni porast nujnih napotitev (samomorilno ogroženi otroci in mladostniki, mladi z akutno psihotično motnjo, hudo motnjo hranjenja). 

Po besedah dr. Radivoja Pribaković Brinovca, namestnika strokovnega direktorja NIJZ, se je število napotitev na prvi pedopsihiatrični pregled v primerjavi z obdobjem pred covidom povečalo za približno 50 odstotkov. "S tedanjih 2.000 napotitev ali nekoliko manj na dobrih 3000 napotitev danes. Zadnji dve leti, v letu 2023 in 2024, to število vztraja."

Na porast števila otrok in mladostnikov, ki potrebujejo pomoč pedopsihiatra, pa ni vplivalo le obdobje covida. Že pred epidemijo smo zaznali trend povečevanja pogostosti duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih, razlaga pedopsihiatrinja Maja Drobnič Radobuljac. "Pri tem sicer Slovenija ni izjema, podobno opažajo tudi v drugih razvitih državah." 

Več kot dva tisoč otrok in mladostnikov čaka na prvi pregled pedopsihiatra

Če je pred tremi leti čakalo na prvo pedopsihiatrično obravnavo 756 otrok in mladostnikov, jih čaka danes več kot dvakrat toliko, kar 2.013. Čakalne dobe pa so dolge.

Primer naše sogovornice, mladostnice, ki se je po travmatičnem dogodku spopadala z depresijo, tesnobo, paničnimi napadi in socialno fobijo. Njen klic k pedopsihiatru je bil klic iz neznanskega obupa. Zavedala se je, da brez strokovne pomoči ne bo šlo. A ko je opisala travmatični dogodek in povedala, kakšne duševne stiske doživlja, je bila še bolj obupana. Pristala je v čakalni vrsti, na prvo obravnavo bi morala čakati leto in pol. Leto in pol stisk, trpljenja, črnih misli. 

Starši so ji plačali terapevtko in pedopsihiatra, da se je izvlekla iz najhujšega. In kaj bi se zgodilo, če ne bi imela staršev, ki so imeli dovolj denarja za to? Danes ne bi bila več živa, pravi Manca. 

Tudi skoraj dve leti čakanja na prvi pregled

Letos septembra so morali otroci in mladostniki povprečno čakati na to, da so prišli na vrsto z napotnico redno, navaja NIJZ, slabi dve leti, z napotnico hitro dobro leto, zelo hitro pa več kot 10 mesecev.

Barbara Šegula Škoberne je pedopsihiatrinja s koncesijo v Ljubljani. "Pedopsihiatrov je v tem trenutku v Sloveniji več, kot jih je bilo kadarkoli, pa še vedno so čakalne dobe ogromne," pravi. Pri njej morajo otroci in mladostniki čakati, da pridejo na vrsto tri mesece, če imajo napotnico s stopnjo nujnosti zelo hitro, v primeru redno pa devet mesecev. Tako dolgo čakanje je nedopustno, je prepričana.

Naše urgentne službe so takoj dostopne, pravi predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Maja Drobnič Radobuljac. "Ko pa jih potem napotimo v ambulante, čakajo nedopustno dolgo." Navaja primer čakalne dobe mladostnice, ki se vsak dan samopoškoduje. Na prvi pregled mora čakati povprečno 11 mesecev. Ali pa osemletnik, za katerega sumijo, da ima motnjo pozornosti (ADHD). Da bo prišel do pedopsihiatra, bo minilo 25 mesecev. "Otroci in mladostniki ne bi smeli tako dolgo čakati," je kritična. Kot pravi, dve leti čakanja v življenju osemletnega otroka predstavlja približno četrtino življenja. V tem času, poudarja, otrok zaradi težav, ki jih ima, dobiva od vrstnikov slab odziv, ima slab uspeh v šoli, vse to vpliva na njegovo samopodobo, identiteto. In kar je velik problem, posledično obstaja tveganje, da se bodo pri tem otroku razvile še druge duševne motnje, kot so depresija, anksiozna motnja in vedenjska motnja. 

Pri obravnavi otrok pa je čas obravnave zelo pomemben. Znanstvene raziskave kažejo, da je treba duševno motnjo prepoznati čim prej. 

"Prej kot duševno motnjo pri otroku prepoznamo, prej kot jo zdravimo, boljši so kratkoročni in dolgoročni rezultati," pravi Drobnič Radobuljčeva. V nasprotnem primeru, opozarja, obstaja večje tveganje za razvoj še drugih duševnih motenj.

Še enega pedopsihiatra v Centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov 

Pri nas imamo 25 Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki delujejo v zdravstvenih domovih, v njih pa lahko dobijo strokovno pomoč otroci, mladostniki, pa tudi njihovi starši. V centrih so ekipe strokovnjakov, med katerimi je tudi en pedopsihiater. "Vsak otrok, mladostnik, ki pride, gre skozi vstopni razgovor, skozi triažni postopek, na podlagi katerega se ocenijo potrebe po nadaljnji obravnavi," pravi dr. Radivoje Pribaković Brinovec. 

A ker se je število tistih, ki potrebujejo pomoč, povečalo, čakalne dobe pa so nedopustno dolge, je Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo ministrstvu za zdravje predlagalo, da bi v centrih dodatno zaposlili še enega pedopsihiatra. S tem bi čakalne dobe skrajšali, je prepričana predsednica združenja Drobnič Radobuljčeva, ki zagotavlja, da bo kljub temu da tudi pedopsihiatrov danes primanjkuje, v naslednjih letih tega kadra dovolj. Vsako leto bo, napovedujejo tudi na NIJZ, specializiralo do osem novih specialistov, poleg tega tudi ne pričakujejo upokojevanj v večjem številu.

V Sloveniji je bilo pred desetimi leti pet specialistov otroške in mladostniške psihiatrije ter 12 specializantov: danes jih je precej več, in sicer po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije 56 specialistov in 38 specializantov. 

Ignoranca Ministrstva za zdravje?

V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so bili doslej glede prizadevanj po zaposlitvi dodatnega pedopsihiatra v Centrih za duševno zdravje otrok in mladostnikov neuspešni. "Ministrstvo nas povsem ignorira," pravi predsednica združenja Drobnič Radobuljčeva. "V začetku februarja letošnjega leta smo jim poslali dopis s predvidenim številom ljudi, ki bodo zaključevali specializacijo, pa tudi podatke o čakalnih dobah. Na ta dopis ministrstvo ni odgovorilo." Ponovno so se na ministrstvo obrnili marca, še tretjič prejšnji mesec, odgovora pa do danes niso dobili. 

Medtem na Ministrstvu za zdravje zatrjujejo, da nikakor ne gre za ignoranco. Sekretarka v kabinetu ministrice za zdravje in psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek v zaposlitvi še enega pedopsihiatra ne vidi težav. 

"Do zdaj financiranje res ni bil problem, problem je bil dobiti kader." Poudarja, da so se sredstva za financiranje Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov v obdobju od leta 2019 do 2023 povečevala. Lani je šlo za to dobrih sedem milijonov in pol evrov.

In če ministrstvo za zdravje predlogu o zaposlitvi še enega pedopsihiatra ne bo ugodilo? "Bodo čakalne dobe ostale enake ali pa bodo še daljše," opozarja Maja Drobnič Radobuljac, predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo, kar bi pomenilo, da bodo otroci in mladostniki še naprej v stiskah čakali tudi po skoraj dve leti na pedopsihiatra.