Branik javnega Bešič Loredan operira pri zasebniku

Zamislite si, da bi predsednik vlade enkrat na teden delal še dodatno službo v nekem sektorju, opozori nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. "Gre za ministra, ki ima najtežji nahrbtnik med vsemi ministri v vladi, pa kljub temu najde čas, da opravlja še dodatno delo pri zasebnem izvajalcu. S tem je pač minister dvoživka in tudi obkrožil se je s svetovalci dvoživkami. To so zdravniki, ki delajo vzporedno v obeh, v javnem in zasebnem sektorju. In tukaj se postavlja vprašanje, ali bodo ljudje, ki ustvarjajo dodatne dohodke v zasebnem sektorju, v resnici skušali ukiniti dvoživke, kot je obljubil predsednik vlade." 

Minister Bešič Loredan dela pri zasebniku

Danijel Bešič Loredan ob vodenju ministrstva za zdravje dela v Kirurgiji Bitenc, kjer je bil pred nastopom mandata tudi zaposlen. Kot nam je potrdil Marko Bitenc, je minister zaposlen 10-odstotno. Bitenc dodaja: "Pri nas obravnava bolnike izključno kot zavarovane osebe v okviru pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja." Bešič Loredan dela dve do štiri ure na teden, vendar ne vsak teden, dodajajo v Kirurgiji Bitenc. Kirurgija Bitenc je v lasti Marka Bitenca in sodi med največje koncesionarje, lani je prejela 4,8 milijona evrov iz obveznega zavarovanja. 

Hkrati je Bešič Loredan nosilec dejavnosti v zavodu Medicinski center Šalara skupaj s specialistom otorinolaringologije Simonom Stoparjem in specialistom splošne kirurgije Primožem Pračkom. Prek pogodbe, sklenjene z Medicinskim centrom Šalara, pa Bešič Loredan dela še štiri ure na teden v drugi kliniki Marka Bitenca – to je Zdravstveni zavod Zdravje. Ta je lani za koncesijsko dejavnost prejel 1,2 milijona evrov iz obveznega in dopolnilnega zavarovanja. Minister Bešič Loredan pravi, da delo pri koncesionarju in zasebniku opravlja, ker mora obdržati licenco. "Lahko delam ob sobotah popoldne, ob nedeljah operiram, paciente lahko gledam zvečer med osmo in enajsto uro, če je treba. Gledam samo samoplačnike in pri koncesionarju izvajam vse operacije na napotnico. Če bo treba, bom ob tem, da sem minister, vse paciente operiral vse nedelje, če lahko tako skrajšamo čakalne dobe."  

Po mnenju upokojene ginekologinje in dolgoletne predsednice Zveze društev upokojencev Mateje Kožuh Novak bi moral Bešič Loredan delati zastonj. "Kako boš takemu človeku verjel, ki pravi, da bo uredil javno zdravstvo, hkrati pa še vedno dela pri zasebniku, in to za denar. Razumem, da mora svoje spretnosti obdržati, ampak naj za ta čas, ko je minister, dela zastonj."

Prepoved popoldanskega dela le prazne koalicijske obljube?

V koalicijski pogodbi so se stranke Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica zavezale, da bodo odpravile popoldansko delo zdravnic in zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih in razmejile javno ter zasebno zdravstvo. Napovedali so tudi konkurenčno prepoved dela. 

Koalicijska pogodba je dvignila veliko prahu. Danijel Bešič Loredan je maja še kot kandidat zdravstvenega ministra zdravniške kolege pomiril, da je odprava popoldanskega dela umeščena v drugi del koalicijske pogodbe, torej v bolj odmaknjeno prihodnost, konkurenčne klavzule pa v obstoječem sistemu ne bo. "Tu se pogovarjamo o letu 2024, ko sprejmemo sistem, podoben kot velja v zahodnih državah, ko bodo imeli zavodi nek drug status. Naš namen je, potem, ko vzporedno sistem stabiliziramo s konsenzom, s strokovnimi, z vsemi akterji in deležniki v zdravstvenem sistemu, da s širšo javnostjo najdemo način, da izberemo zdravstveni sistem za novih 20 let," je za 24UR Zvečer dejal Danijel Bešič Loredan.

Po oceni ministrstva za zdravje je v letu 2021 imelo soglasje za delo pri drugem delodajalcu okoli 1.100 zdravnikov in 300 ostalih delavcev zdravstvene nege v bolnišnicah, pri čemer so vključena tudi soglasja za delo v drugem javnem zdravstvenem zavodu. Za zdravnike v zdravstvenih domovih je ocena, da ima tovrstno soglasje okoli 300 zdravnikov.

Ni treba začeti takoj s prepovedjo tako imenovanih dvoživk, razmišlja Keber in dodaja, dovolj je zagotovilo, da so javni zdravniki enako plačani kot zasebni in da se s tem zaustavi pretok javnega denarja v zasebni sektor. "Naj se v javnem sektorju poskrbi, da se z javnim denarjem dela neprofitno. To pomeni, da se z njim ne more kupovati stvari, ki niso namenjene izvajanju storitev za paciente, saj javnemu sektorju dajemo svoj denar za zdravstvene storitve."

'Pacienti nas iščejo in težko rečemo, da jim ne bomo pomagali'

Predstojnik ortopedske klinike UKC Ljubljana Miha Vodičar pravi, da je bolj pomembno vprašanje od tega, zakaj dela pri zasebnikih to, zakaj še sploh vztraja v javnem sektorju. "Zato, ker mi ni vseeno za tiste, ki potrebujejo kakovostno oskrbo, pa si je mogoče ne morejo privoščiti ali pa je ne morejo dobiti." In kako zmore poleg rednega dela še dodatno delo? Težko, odgovori. "Veliko je utrujenosti, izčrpanosti, ampak pacienti nas iščejo in težko rečemo, da jim ne bomo pomagali. Nekako se skušamo organizirati tako, da svoj čas optimiziramo. Najprej seveda v UKC-ju opravimo vse, kar je tukaj za opraviti, če ostane kaj časa, ga posvetimo pacientom drugje." Vodičar dela še v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, pri koncesionarju MD Medicina in zasebniku Orthops. 

Vodičar pravi, da bodo nekateri boljši zdravniki gotovo odšli v zasebni ali vzporedni sektor. "Bolj iskani zdravniki bodo imeli možnost hitreje dobiti boljšo zaposlitev drugje."

Zdravnik ne sme biti nikoli direktno odvisen od pacientovega žepa

Mateja Kožuh Novak je dolgo let delala kot ginekologinja v javnem zdravstvenem sistemu. Ko je bila že skoraj pred upokojitvijo, jo je kolega povabil, da pride k njemu delati v zasebno ambulanto. "Jaz sem takoj ugotovila, da je moj odnos drugačen do pacientke, ker sem vedela, da bo plačala. Me je skrbelo in sem si rekla, da to ne gre. Takrat sem se dobro spomnila besed Andrija Štamparja, ki je v svojem doktoratu leta 1923 napisal, da zdravnik ne sme biti nikoli direktno odvisen od pacientovega žepa." In to je res, če hoče biti objektiven, pravi Kožuh Novakova. Vsi svetovni strokovnjaki na področju organizacije zdravstva trdijo, da je edini pravičen in v končni fazi tudi učinkovit prav javni zdravstveni sistem. "V zasebnem se hitro priključijo zaslužkarji. Tako kot med ostalimi ljudmi je med zdravniki ogromno zaslužkarjev, ki mislijo na denar in manj na pacienta. Žal mi je vseh tistih požrtvovalnih zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu, ker tudi pacienti bolj cenijo tistega, ki mu plačajo."  

Popoldansko delo še edino zadržuje zdravnike v javnih zavodih?

Specialist nefrologije in v. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Novo mesto Boštjan Kersnič želi, da bi imeli nadzor, koliko mesečnih ur zdravnik naredi, kot je to pri pilotu. "Če delodajalec ugotavlja, da zdravnik v javni instituciji opravi delo v celoti, težav o popoldanskem delu ne bi smelo biti." Kersnič omeni dvoličen odziv do zdravnika, ki dela še popoldne, saj ga hitro označijo za zdravnika, ki mu pomeni denar več od bolnikov. Če pa ne dela, se hitro pojavijo govorice, da zdravniki ne pomagajo pri skrajševanju čakalnih dob. "V javni bolnišnici bi morali imeti sistem, ki bi mi omogočal nagrajevanje dobrih zdravnikov, kot jih nagradijo koncesionarji." 

To, da je omogočeno dvojno delo v bolnišnici in v zasebnih zavodih, je pravzaprav še edina stvar, ki rešuje pred še večjim odhodom zdravnikov, pravi Jasna Humar, v. d. strokovne direktorice Splošne bolnišnice Dr. Franca Derganca Nova Gorica. "Zdravniki dobijo nekaj dodatnega zaslužka pri zasebniku. Če bi jim to prepovedali in rekli ne, ti delaj tudi popoldne v naši bolnišnici, te bomo pač plačali po naših tarifah, ki so bolj skromne, bi on rekel, potem pa hvala lepa, grem v celoti k zasebniku. Zasebniki imajo bistveno več potreb, tudi oni imajo kadrovski primanjkljaj." Tako bi prepoved dvojnega dela po mnenju Humarjeve pomenila dodaten odliv kadra iz bolnišnice v zasebno delo.