"Ni prav do drugih pacientov, da prideš do operacije kolena samo zato, ker lahko plačaš. Padeš v čakalno vrsto nekoga, ki potrebuje operacijo prej od tebe. Mi se gremo luksuz in nadstandard, ne da bi najprej uredili osnovno," tako dodatna zavarovanja, ki jih tržijo zavarovalnice, komentira pediater Miloš Simov iz Zdravstvenega doma Idrija. "Prek teh zavarovanj prideš do storitve z doplačilom hitreje in to do tiste storitve, ki je omogočena v osnovnem zdravstvenem zavarovanju. Še dodatno bo na hrbtu navadnega človeka strošek, ki ne bi smel biti."
Odgovorni za javno zdravstvo bi se morali vprašati, zakaj se je to dopustilo
"Normalno bi bilo, da bi imeli jasno in transparentno košarico osnovnega zdravstvenega zavarovanja, v katero bi vlagali vsi, imeli dostop do nje čimprej in pod enakimi pogoji. Potem pa lahko imamo še nadstandardna, luksuzna zavarovanja. In te ostale bi lahko zavarovalnice tržile in omogočale storitve iz njih," je prepričan družinski zdravnik Rok Ravnikar iz Zdravstvenega doma Kamnik. Ključen problem je, tako Simov in Ravnikar, da zavarovalnice ponujajo storitve, ki bi jih morali zagotavljati v osnovnem zdravstvenem zavarovanju. Dodatna zavarovanja, znana pod imenom specialist, stanejo od par evrov na mesec do nekje 15 evrov, odvisno od tega, ali gre za specialistične preglede ali za posege.
Kot pravi Ravnikar, se je ustvarila niša, ki so jo začeli izkoriščati tisti, ki imajo malo več podjetniške žilice. "Nič ni narobe, nič ni nelegalno, bi se pa morali tisti, ki so odgovorni za javni zdravstveni sistem, vprašati, zakaj se je to dopustilo. Zakaj se je toliko let zanemarjalo javno zdravstvo. Na probleme nenehno opozarjamo, ampak prave zdravstvene reforme nismo imeli že 30 let."
Tako ne bomo rešili čakalnih vrst
Tisti, ki so socialno šibki, si takega zavarovanja s svojimi dohodki, s svojo minimalno plačo ali pokojnino, ne morejo privoščit, pravi Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. "Na tak način čakalnih vrst ne bomo odpravili, ker bo vedno veliko več tistih, ki so socialno šibki in so zboleli, nenazadnje morda tudi zaradi svojega socialnega statusa. Tisti, ki imajo denar, bodo prišli zelo hitro na vrsto, na drugi strani pa bodo morali čakati na zdravstveno storitev."
Zasebno zdravstvo uvaja financiranje posameznika iz žepa
Zavarovalnice zadnja leta masovno kupujejo izvajalce zdravstvenih storitev. Spomnimo na naš članek, kjer smo razdelali nakupe: Zavarovalnica Triglav in Sava Re sta kupili največjega zasebnega izvajalca Diagnostični center Bled, Vzajemna pa Aristotel in Barsos. Triglav, Zdravstvena zavarovalnica in Vzajemna poleg dopolnilnega zavarovanja tržita tudi dodatna zavarovanja. Ali s tem uvajajo neenakost prebivalcev pri dostopu do zdravstvenega varstva?
"Zasebno zdravstvo uvaja financiranje posameznika iz žepa, bodisi bolnika z zdravstveno težavo neposredno zasebnemu izvajalcu storitve ali zavarovanca preko zasebnega zavarovanja z vsemi pastmi 'drobnega tiska', zato vpliva na neustrezno zdravstveno varstvo večine prebivalcev, ki ne bi bila zmožna plačevati visokih stroškov zdravljenja zlasti v primeru nastopa kroničnih bolezni (npr. rak) ali hudih poškodb," pravijo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
To najbolje dokazujejo Združene države Amerike, kjer je zaradi komercializacije medicine in zasebnih zavarovanj življenjska doba prebivalcev krajša od prebivalcev Slovenije. "Razvite evropske države, po katerih se lahko zgledujemo, zato krepijo javne zdravstvene sisteme ter jih v visokem deležu (v večjem kot v Sloveniji) financirajo z javno finančnimi viri (javna oz. obvezna zdravstvena zavarovanja ali državni proračun)," pojasnjujejo v ZZZS.
Politika bi morala omejiti negativni vpliv zasebnih zdravstvenih zavarovanj
V ZZZS menijo, da bi morala zdravstvena politika v Sloveniji (Državni zbor RS, Vlada RS) ustrezneje ločiti javno in zasebno zdravstvo ter omejiti negativni vpliv zasebnih (vzporednih) zdravstvenih zavarovanj, za katera Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da z vidika načela enakosti v dostopu niso primerna in na splošno tudi ne prispevajo k večji finančni zaščiti prebivalcev. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalna združenja, ugotovitve komentira, da ni razvite države brez zasebnih zdravstvenih zavarovanj, ki večinoma pomenijo dopolnitev javnemu zdravstvenemu sistemu. "Se pa strinjamo, da zdravstveni sistem ne more temeljiti na zasebnih izvajalcih in komercialnih zdravstvenih zavarovanjih."
Drugače menijo v Zavarovalnici Triglav. "Tako dopolnilno zavarovanje kot tudi dodatna zdravstvena zavarovanja pomembno prispevajo k dolgoročni stabilnosti financiranja javnega zdravstvenega sistema in hkrati dvigujejo socialno varnost ljudi ob izgubi zdravja, saj zmanjšujejo samoplačništvo."
Največ zanimanja za storitve, kjer so najdaljše čakalne vrste
Pri dodatnih zavarovanjih za preskakovanje čakalnih vrst je pri Vzajemni največ zanimanja za tista, ki omogočajo hiter dostop do specialističnih obravnav in operativnih posegov ter fizioterapije. Največ se povprašuje po storitvah, kjer so čakalne vrste najdaljše, pravijo pri Vzajemni, tj. ortopedija, fizioterapija, dermatologija, fizikalna medicina, kardiologija, urologija. "Naše zavarovanje Zdravstvena polica omogoča, da v primeru bolezni ali poškodbe zavarovanec hitro pride do kakovostne zdravstvene obravnave izven javne zdravstvene mreže. Pri tem ne gre za storitve mimo čakalnih vrst ali preskakovanje čakalnih vrst. To so povsem ločena zavarovanja za storitve, ki jih nekdo želi uveljaviti izven javnega zdravstva. V Vzajemni imamo namreč svojo mrežo izvajalcev, v okviru katere omogočimo obisk zdravnika v nekaj dneh, stroške zdravstvenih storitev pa pokrije zavarovalnica. Zavarovanje torej na nek način nadomešča samoplačništvo. Je zelo pozitivno sprejeto, saj je v sistemu z dolgimi čakalnimi dobami dostopnost omejena in so ljudje primorani poiskati pomoč samoplačniško."
Na seznamu več kot 110 izvajalcev, kjer Vzajemna zagotovi storitve, so večinoma zasebniki, doma in v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija, Hrvaška), najdemo pa zasebnike s koncesijo, ki se financirajo tudi z javnimi sredstvi, med njimi Barsos in Aristotel.
Podobne storitve hitrega dostopa zavarovalnica Generali, ki je od leta 2020 združena z Adriaticom Slovenico, ponuja pod Specialisti z asistenco. V letu 2021 so njihovi zavarovanci najpogosteje koristili specialistični pregled pri ortopedu, pri diagnostiki pa prednjači magnetna resonanca pred ultrazvokom. Imajo več kot 200 pogodb z izvajalci, s katerimi sodelujejo pri dodatnih zavarovanjih, imajo pa tudi lastnega izvajalca, in sicer Ambulanta zdravje, ki nudi specialistične storitve za žilno kirurgijo, ortopedijo, ultrazvočno in RTG-diagnostiko ter dermatologijo in laser. Deluje v Ljubljani in Kopru. "V prihodnosti ne izključujemo možnosti vstopa v lastništvo novih ambulant ali izvajalcev zdravstvenih storitev."
In pri Triglavu, Zdravstveni zavarovalnici? Najpogostejši so specialistični pregledi iz ortopedije, dermatologije in otorinolaringologije, prav tako so zelo pogoste radiorentgenološke preiskave, kot sta magnetna resonanca in ultrazvok. Na primer: zavarovanka je poklicala v asistenčni center Zdravstvena točka in zdravstveno osebje ji je organiziralo termin pri ortopedu. V nekaj dneh je opravila pregled pri ortopedu, ki jo je napotil na slikanje z magnetno resonanco (MR). Kopijo prejetega izvida je poslala po e-pošti v Zdravstveno točko, kjer so ji organizirali tudi termin za to diagnostično preiskavo, in na podlagi izvida magnetne resonance jo je ortoped napotil na fizioterapijo. V Zdravstveni točki so ji organizirali tudi fizioterapijo, nastale stroške specialistično ambulantnih pregledov, diagnostike in fizioterapije pa je krila zavarovalnica.
Triglav, Zdravstvena zavarovalnice sodeluje z več kot 350 izvajalci.
Zavarovanja dober posel za zavarovalnice
Vzajemna je imela lani 6,5 milijona evrov čistega dobička iz drugih tržnih zavarovanj in 2,3 milijona evrov iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga je v skladu z zakonom in naravo vzajemnih zavarovalnih družb namenila za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in krepitev kapitalske ustreznosti zavarovalnice. V Vzajemni povečujejo število drugih zavarovanj, kjer so v letu 2021 zabeležili 14,4-odstotno rast čistih prihodkov od zavarovalnih premij v primerjavi z letom prej.
Vzporedni zasebni zdravstveni sistem lahko načne javnega
"Vsi bomo imeli različne avtomobile, hiše, ampak to, ali bo nekdo imel dostop do osnovne košarice pravic, kot je osebni družinski zdravnik, nujna medicinska pomoč, zdravljenje kroničnih bolezni, zdravljenje rakavih bolezni, tukaj bi si morali biti pa enotni, da imajo dostop do diagnostike in do zdravljenja vendarle vsi pod enakimi pogoji," pravi Rok Ravnikar. Temu dodaja Aleksander Jus, strokovni direktor Zdravstvenega doma Maribor, da bi moral biti cilj vseh, ki so se odločili delovati v zdravstvu in v korist pacientov, ohraniti solidaren, finančno vzdržen in stabilen sistem zdravstvenega varstva. "Torej enakopravna dostopnost do zdravstvenega varstva za vse, tudi za tiste, socialno najšibkejše."
"Izgrajevanje vzporednega zdravstvenega sistema lahko (ob omejenih kadrovskih virih) načne javni zdravstveni sistem in pripelje do dveh vzporednih zdravstvenih sistemov, v katere bodo vstopali državljani glede na svoje finančne zmožnosti. Namesto gradnje vzporednega zdravstvenega sistema se nam zdi bolj utemeljeno permanentno izboljševanje in posodabljanje obstoječega," pravi Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov.
Če imamo zadostno preskrbo s tistimi zdravstvenimi storitvami, ki sodijo v univerzalno zdravstveno varstvo, potem so po mnenju Bruna Nikolića, predstojnika Upravno-pravne katedre na Fakulteti za upravo, vsi ti novi produkti k večjemu dobrodošli. "Dokler pa mi nimamo javne mreže urejene do te mere, da lahko ljudem priskrbimo zadosten nivo zdravstvenih storitev, potem lahko vse te vzporedne sisteme javni del dojema kot grožnjo."
Če bi imeli zadosten nivo, pa bi bila dodana zavarovanja tržno zanimiva samo tistim s posebnimi željami. "Na primer, da bi zelo hitro prišel do določene storitve ali do izbranega zdravnika. In zakaj ne bi potem te posebne želje tudi nekdo omogočal ljudem?" Nadstandardna zavarovanja imamo po celem svetu.
Nasprotje javnemu zdravstvu, je tržno zdravstvo
Po mnenju profesorice Petre Došenovič Bonča iz Ekonomske fakultete za nastalo situacijo ni kriv trg, ampak neurejeno in neustrezno organizirano javno zdravstvo. Kaj je bila temeljna napaka? "Ker nismo jasno definirali zdravstvene košarice, ki jo krijemo iz javnih virov, ker smo zanemarjali mrežo in nismo na pravi način organizirali in koordinirali našega javnega zdravstvenega sistema, smo uporabniki iskali druge poti do zadovoljitve naših potreb zunaj javnega zdravstvenega sistema. Kje? V tržnem zdravstvu," opisuje Došenovič Bonča. Če teh mej ni, pa bistveno lažje pride do tega, da se javno in tržno zdravstvo prekrivata. "In tako se je v Sloveniji začel glede na nezadovoljene potrebe ljudi, ki jih kažejo čakalne dobe, načeto zaupanje v javni zdravstveni sistem in za mnoge brez izbranega zdravnika izrazito oviran vstop v javni zdravstveni sistem, razvijati vzporedni tržni zdravstveni sistem. "
KOMENTARJI (366)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.