Migranti dobijo nastanitev v prvi varni državi, iz katere pridejo. Drži?

Državni zbor zakonodaje ne sme povzemati od zunaj?

Anže Logar meni, da moramo biti pazljivi pri tem, koliko lahko neizvoljene institucije, torej institucije, ki nimajo popularnega glasu, tistega, ki je dejansko izrazil glas na volitvah, vplivajo na vsakodnevno politiko. "Mislim, da se mora politika ustvarjati znotraj državnega zbora in da je državni zbor tisti, ki piše zakonodajo, ne pa da jo povzema od zunaj." 

Na spletni strani Državnega zbora – Logar je poslanec od leta 2014 – je vloga državljanov pri predlaganju zakonov opisana v posebnem zavihku. Sklicujejo se na Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki določa pogoje, pod katerimi  lahko Državnemu zboru najmanj 5.000 volivcev predlaga sprejem zakona in da so pristojnosti Državnega zbora opredeljene v Ustavi. Njen 88. člen določa, da lahko zakone predlaga vlada ali vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč volivcev.

Logar napačno opredelil migrante

Po Logarjevi opredelitvi imajo begunci pravico do mednarodne zaščite, migranti pa dobijo nastanitev v prvi varni državi, iz katere pridejo. V kolikor ugotovijo, da razlogov za dodelitev statusa ni, se vrnejo v državo, iz katere so prišli. 

Visok komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) pojasnjuje, da so begunci osebe, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ali preganjanjem (zaradi religije, rase, pripadnosti določenih skupinam ali političnega mnenja). Položaj, v katerem se nahajajo, je tako nevaren in nevzdržen, da prečkajo meje in iščejo varnost v sosednjih državah. Pridobijo mednarodno priznan status kot begunci, s katerim dobijo dostop do pomoči držav gostiteljic. Če jim je pravica do azila odrečena, ima lahko to zanje smrtonosne posledice. Begunce ščiti mednarodno pravo, in sicer Konvencija o beguncih iz leta 1951, protokol iz leta 1967 in drugi pravni dokumenti. Temeljno načelo je, da se begunce ne sme izgnati ali vrniti v razmere, kjer bi bilo njihovo življenje ogroženo. 

Migranti se na drugi strani selijo predvsem v želji po izboljšanju življenjskega standarda, ne pa zaradi neposredne nevarnosti preganjanja ali smrti. V nekaterih primerih se selijo tudi zaradi izobraževanja, združitve družine in podobno. Za razliko od beguncev, ki se ne morejo varno vrniti domov, se migranti ne srečujejo s takšno oviro. 

Ne glede na postopno širitev zaščite beguncev je veliko ljudi dandanes prisiljenih zapustiti svoje domove zaradi razlogov, ki ne spadajo vedno v strogo opredelitev begunca; Denimo bežijo zaradi škodljivih vplivov podnebnih sprememb, negotove preskrbe s hrano in podobno. Slovenija je kot država podpisnica Ženevske konvencije in članica Evropske unije dolžna nuditi mednarodno zaščito (azil) tistim posameznikom, ki zaščite niso deležni v državi njihovega državljanstva oz. stalnega prebivališča. Mednarodna zaščita pri nas pomeni status begunca in status subsidiarne zaščite. 

Begunci imajo tako res pravico do mednarodne zaščite, migranti pa potujejo v izbrano državo zaradi želje po boljšem življenju. V primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev pravice do bivanja, morajo izbrano državo zapustiti. Logarjevo izjavo smo zato označili kot previdno. 

Je Janševa vlada pustila rekordni presežek v državni in občinski blagajni?

Anže Logar pravi, da je nekdanja vlada, ki jo je vodil Janez Janša, pustila ob koncu mandata rekordni presežek v državni in občinski blagajni. Prejšnja vlada je s svojim mandatom zaključila junija letos. 

Kaj kažejo podatki iz državnega proračuna? Po podatkih ministrstva za finance je bil najvišji letošnji mesečni presežek aprila in sicer v višini 149,1 milijonov evrov. Zgodovinsko najvišji zabeležen mesečni presežek je bil dosežen leta 2018 in sicer oktobra 2018 v višini 398,5 milijonov evrov. Trditev, da so imeli občinski proračuni v mesecu juniju 2022 rekordni presežek, ne drži, pojasnjujejo v Skupnosti občin. Občine so največjo razliko med prihodki in odhodki imele v letu 2021 – 96 milijonov evrov. Občine imajo sicer večino odhodkov v zadnji četrtini leta, zato praviloma medletna bilanca vedno kaže, da imajo občine večje prihodke od odhodkov. 

V letu 2022 bodo občine prejele najvišji znesek sredstev za uravnoteženje razvitosti občin (tekoči transferji občinam), kažejo podatki ministrstva za finance. Glede investicijskega transfera pa je v rebalansu 2022 za ta namen načrtovanih 327 milijonov evrov, medtem ko bo višina realiziranega transfera odvisna od občinske investicijske aktivnosti in posredovanih zahtevkov (do konca septembra realiziranih 115 milijonov evrov). Investicijsko najmočnejši (z vidika investicijskih transferov iz državnega proračuna) sta bili za občine leti 2014 (410 milijonov evrov) in 2015 (439 milijonov evrov), ko se je zaključevala pretekla evropska kohezijska politika (2007-2013).

Logar dodaja, da vsi župani, s katerimi se pogovarja, povedo, da tako kooperativne vlade, kot je bila vlada 2020-2022, za regionalni razvoj v zgodovini svojega delovanja še niso imeli. Se s to trditvijo strinjajo v Skupnosti občin? Pravijo, da je prejšnja vlada prepoznala pomen dobro delujočih občin v sistemu države. "Prav tako se je zavedala, da so občine, še posebej v kriznih razmerah, kar je pandemičen čas vsekakor bil, tiste, ki bodo odigrale ključno vlogo za ohranjanje stabilnosti, zdravja in vzdrževanje normalnosti delovanja vseh sistemov. Tudi z višino povprečnine za leto 2022, ki je bila ena najvišjih do sedaj, pa tudi skozi podporo predlogu Skupnosti občin Slovenije, da se razvojna sredstva iz šestih odstotkov povečajo na osem odstotkov primerne porabe."

Kljub naštetemu pa izpostavljajo, da dejanski stroški občin za izvajanje zakonskih nalog (pogoje in način izvajanja nalog so zakonsko določeni, občine jih zgolj izvajajo) nenehno rastejo in so v letu 2021 znašali 683,14 evrov, medtem ko je bila določena povprečnina v višini 645 evrov na prebivalca. 

V letošnjem letu so občinam stroški zaradi visokih cen energentov (prevozi šolskih otrok, obratovalni stroški vrtcev, osnovnih šol, zdravstvenih domov, športnih dvoran in kulturnih domov, glasbenih šol, javne razsvetljave ...) samo v prvih osmih mesecih narasli za 93,72 evra na prebivalca in znašajo po izračunih Skupnosti občin 776,86 evrov na prebivalca, medtem ko je povprečnina, ki jo prejmejo občine, določena v višini 645 evrov. "Razliko morajo občine tako financirati iz lastnih virov (NUSZ, parkirnine, najemnine ...), kar pa zmanjšuje zmožnost občin za zagotavljanje boljšega standarda bivanja," dodajajo v Skupnosti občin.

Bi poslanci morali predložiti potrdilo o nekaznovanosti?

Anže Logar je na vprašanje, ali bi poslanci morali predložiti potrdilo o nekaznovanosti, dejal, da s tem nima težav. "Zdaj je za obdobje več kot pol leta, če se ne motim." 

Poslancem ob izvolitvi v Državni zbor ni treba dokazovati, da so nekaznovani. Zakon o poslancih nekaznovanost omenja v 9. členu, kjer so navedeni razlogi za prenehanje mandata poslanca. Mandat se mu konča, če je "s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev."

A previdno, poslancu ne preneha mandat, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.