Komentar: Laž z namenom

Njihovega še ne polnoletnega sina pred tem v obrambi ustreli policist, ki nadzoruje posestvo in težko ranjen leži v lokalni bolnišnici, medtem pa potekajo pogajanja med policijo in do zob oboroženimi domačini, da bi iz obkoljenega posestva izpustili vsaj otroke in ženske.V tem času neznanec vstopi v bolnišnico, se pretihotapi v operacijsko dvorano in s telefonom slika ranjenega mladeniča, ki so ga malo pred tem uspešno operirali. Sliko opremi s komentarjem, da so fanta pustili kar ležati in je umrl in jo objavi na družbenih omrežjih. Facebook in Twitter eksplodirata, in ko to novico, ki je lažna seveda, objavijo vse televizijske postaje in doseže tudi fantovega očeta na posestvu, se mirna predaja "talcev" spremeni v oborožen spopad in popoln masaker. Mrtvih je več deset ljudi.K sreči je dogodek le del zadnje sezone izjemno uspešne ameriške serije Homeland, ki govori o domovinski varnosti, delovanju CIE, o ameriških zunanjih in notranjih sovražnikih. In če so se prve sezone dogajale v Iraku,

Afganistanu, Bejrutu, pa kasneje v Evropi, ko so jo zajeli teroristični napadi (mimogrede, napad v Berlinu se je v seriji zgodil malo pred pravim napadom v Parizu), se zadnji dve sezoni ukvarjata z eno največjih groženj našega časa - z informacijsko vojno. Z lažnimi profili na družbenih omrežjih, s širjenjem dezinformacij, fake newsom, ki pripelje do nemirov in pokola, z Rusi, ki želijo strmoglaviti ameriško predsednico (serijo so snemali v času, ko je še kazalo, da bo na volitvah zmagala Hillary Clinton).

Fikcija, ki ni fikcija, saj srhljivo spominja na resnične dogodke. Glede na študijo, ki so jo naredili raziskovalci Univerze v Stanfordu, so prav lažne spletne strani, ki so zrasle kot gobe po dežju med zadnjimi volitvami v ZDA, doživele največ obiska. Vsak mesec jih je obiskalo nekaj manj kot 160 milijonov obiskovalcev.

Če temu dodamo Facebook z dvema milijardama uporabnikov, si lahko razsežnosti širjenja izmišljenih zgodb samo predstavljamo.

Akterji lažnih spletnih strani v času zmagovitega vzpona Donalda Trumpa so bili tudi mladi Makedonci iz Velesa. Njihov motiv za širjenje izmišljenih zgodb – bolj kot so bile neverjetne, hitreje so se širile – je bil denar. In ko so jih novinarji kasneje spraševali, zakaj so to počeli in če se zavedajo, da so s tem vplivali na volilni rezultat v ZDA in kaj so na to porekli njihovi starši, je eden od njih odgovoril: "S tem denarjem smo si lahko privoščili marsikaj, tudi staršem kupili nove avtomobile. Kdo bi se tega branil?"

Fake news ni vsaka dezinformacija ali pa napačna informacija. Ni neprofesionalnost ali slabo opravljeno delo, ko zaradi časovne stiske, neznanja ali česa drugega novinar ne preveri dovolj dobro verodostojnosti informacije, se ne prepriča o kredibilnosti vira ali pa ne poišče dodatnih informacij, ki podkrepijo ali pa ovržejo osnovno zgodbo.

Fake news je načrtno širjenje izmišljene zgodbe. Je laž z namenom. Motivi pa različni – politični, finančni, lahko tudi osebni.

In zato je fake news grožnja. Ker so njegove posledice lahko veliko bolj usodne, kot se zdi na prvi pogled, gledalci, bralci in poslušalci pa vedno bolj zmedeni, apatični in nejeverni. V svetu, kjer preživimo na socialnih omrežjih več ur na dan in v ekrane strmimo dlje kot v obraze svojih najbližjih, so zato še veliko bolj kot kadar koli pomembna Dejstva.