Komentar: Dejstva, alternativna resničnost in vse vmes

Toda hkrati je Angie Drobnic Holan vajena, da imajo politiki bolj ali manj ohlapen odnos z resnico. Kruh si namreč služi s preverjanjem in laboratorijskim seciranjem najrazličnejših izjav, ki jih politiki volivcem prodajaj o kot resnice, dejstva in obljube.

Politifact, najbolj znana in spoštovana ameriška spletna stran za preverjanje dejstev, je zaživela leta 2007. Zamisel se je porodila v uredništvu floridskega časnika Tampa Bay Times in naj bi bila zgolj leto dni dolg projekt v času kampanje ob predsedniških volitvah 2008. "Menili smo, da ameriška politika potrebuje več preverjanja dejstev in s spletno stranjo smo skušali ugotoviti, ali je za to sploh kaj zanimanja," se spominja Holanova, ki je v uredništvu Politifacta že od začetka. Odziv bralcev je bil zelo spodbuden in Politifact je iz enoletnega projekta prerasel v spletno stran, ki je nagrajena s prestižno Pulitzerjevo nagrado, ima številne partnerje in sorodne spletne strani po državi. Letos so zamenjali lastnika, časnik Tampa Bay Times je nadomestil neprofitni Poynter inštitut za medijske študije. Poslanstvo pa ostaja nespremenjeno.

Trump – redna tarča preverjanj

"Mislim, da se pomen preverjanja dejstev v politiki samo še povečuje. Gre namreč za obliko novinarstva, ki od državnih uradnikov terja odgovornost," pravi Holanova. Dela ne zmanjka, še največja težava je, da je laži, polresnic, potvarjanja dejstev in na sploh dvomljivih izjav toliko, da se ekipa Politifacta vseh ne more lotiti. Kako torej izbirajo, katere izjave bodo s pomočjo strokovnjakov, inštitutov, arhivov in vsega, kar je v iskanju resnice v pomoč, sploh analizirali? Holanova odgovarja, da se držijo preproste zapovedi in pod drobnogled vzamejo tisto, kar najbolj zanima bralce. To so predvsem aktualne teme, ki se dnevno vrtijo v novičarskem ciklu. "Ljudi izjemno zanima, kako resnične so izjave predsednika Donalda Trumpa. Velik odziv je tudi pri temah, kot so priseljevanje, davki in gospodarstvo." Vprašanja in predloge izjav, ki naj jih analizirajo, Politifactu pošiljajo tudi bralci.

Mnogi pravijo, da so časi administracije Donalda Trumpa zlata doba za tiste, ki preverjajo dejstva. Skoraj 70 odstotkov izjav Donalda Trumpa po kriterijih Politifacta sodi v kategorijo deloma napačnih, napačnih ali kričečih laži. Tudi druge organizacije ugotavljajo nadpovprečno število neresnic oziroma laži, ki jih redno izreka sedanji predsednik. Hkrati pa Trump nenehno napada medije in novinarje, načrtno spodjeda zaupanje vanje in jih celo imenuje sovražnike ljudstva. Njegov izraz 'lažne novice' pa so že posvojili politiki po vsem svetu in ga po Trumpovem vzoru uporabljajo vsakič, ko jim poročanje ne ustreza in ne laska. V takšnih razmerah ni čudno, da je Gallupova raziskava pokazala, da zgolj tretjina Američanov verjame, da množični mediji (vsaj večinoma) poročajo resnično in uravnoteženo. Neodvisno, nepristransko in nestrankarsko preverjanje dejstev sicer lahko pomaga pri vzpostavljanju zaupanja v medije in njihovo poslanstvo, toda po izkušnjah Holanove, to ni vedno mogoče.

Neresnična resnica

"Ja, imamo pomembno vlogo v boju proti oznakam, kot so lažne novice. Toda, nismo rešitev. Naša največja prednost in moč pa je v tem, da jasno navajamo svoje vire, vsi lahko vidijo in preverijo, od kod črpamo informacije. Poleg tega razložimo naše ugotovitve, tako da ljudje resnično razumejo, kako smo do njih prišli. Nič ni zavitega v skrivnost," je povedala urednica Politifacta. V razdeljeni Ameriki, kjer beseda kompromis postaja kletvica in ljudje pogosto ne želijo niti slišati mnenj, ki prihajajo z nasprotnega političnega tabora, preverjanje dejstev včasih lahko predstavlja most. "Določenega dela strankarsko opredeljenih ljudi sicer nikoli ne moremo doseči, ti ne želijo slišati in priznati ničesar, kar je zunaj njihovega političnega spektra. Ampak naša naloga ni, da bi ljudi v nekaj prepričali. Poskušamo jim le posredovati preverjene in točne informacije in upamo, da bodo to cenili. Nikogar pa ne moremo prisiliti, da bi sprejel novinarstvo naše vrste," pravi Holanova.

Ob tem, ko vse več medijev bedi nad izjavami politikov in jih razgalja, pa nekaterih to še vedno prav nič ne ovira in kljub preverjanju, spletu, posnetkom in novi tehnologiji ponavljajo iste neresnice. Trumpa ne moti, če mediji dokažejo, da je izrekel laž, saj jo mirno širi še naprej. Holanova pravi, da gre za različne osebnosti, nekateri politiki so previdni, natančni, ne želijo biti povezani z napačnimi dejstvi in zato zelo pazijo. "Drugi, tudi Donald Trump, pa brezkompromisno in brez sramu ponavljajo svoje resnice, četudi niso resnične," dodaja. Trumpova administracija je, soočena s preverjanim njihovih napačnih navedb, uvedla celo izraz 'alternativna dejstva'.

Trend preverjanja

Zato ni čudno, da posel preverjanja dejstev cveti. Od posebnih neodvisnih spletnih strani (denimo Factcheck.org, ki sicer deluje že od leta 2003), ki vse bolj širijo svojo dejavnost, pa vse do tako imenovanih tradicionalnih medijevih (v Washington postu je priljubljen blog Fact Checker). Večina največjih in najbolj branih medijev išče vsaj občasne načine in rubrike, da ocenijo in preverijo resničnost navedb različnih politikov. Televizije, predvsem CNN, pa včasih celo razprave, ki potekajo v živo, že opremijo s pasicami, ki gledalce opozarjajo na netočnosti. Posebno poglavje in zakladnica teorij zarote, ki se razširijo tudi v medije, pa je splet. Zato spletna stran Slopes.com preverja sumljive viralne zgodbe in mite in je od leta 1994, ko je ustanovitelj David Mikkelson začel odstirati tančice urbanih legend, prerasla v največjo spletno stran za preverjanje.

Preverjanje dejstev je tako v zadnjih letih vendarle – postalo dejstvo. V okolju, kjer smo bombardirani z novicami, kjer politiki računajo, da jih volivci poslušajo le z enim ušesom in da svojih mnenj ne bodo spreminjali, je iskanje resnice težko delo. Toda, kot pravi Angie Drobnič Holan je "največja težava v tem, da sploh obstaja tako velika potreba po nenehnem preverjanju izjav politkov". In nič ne kaže, da bi se to spremenilo.