Kje lahko vzamete šest mesecev plačanega dopusta?

"To so trije meseci, ko jih ni v službi. Si predstavljate, kako bi bilo to v zasebnem sektorju? Bi te nekdo po zdravju vprašal, s katere lune si pa padel, ker to ne gre." Pa kritično o dolgih dopustih – tudi 60 dni – v javnem sektorju, razmišlja Luka Tičar, donedavni predstojnik Katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Jana Javornik, profesorica na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu pojasnjuje, da imajo "zaposleni v javnem sektorju praviloma občutek lažje izrabe pravice do dopusta in ostalih pravic, kar pomeni, da verjetno tudi efektivno dopust bolj koristijo."

Poglejmo konkretno dopust po dejavnosti. V povprečju ga imajo največ v zdravstvu, javni upravi in izobraževanju. Najmanj pa v gradbeništvu in gostinstvu. 

Podrobno smo pogledali tri podjetja – farmacevtsko, prehrambeno in pohištveno. Paulina Pazio, Nataša Bazjak-Cristini in Matej Feguš so vodilni v podjetjih Lek, Atlantic Droga Kolinska in Donar. Paulina Pazio kot članica Lekove uprave in Nataša Bazjak-Cristini kot regionalna direktorica imata približno 30 dni dopusta, Matej Feguš kot direktor podjetja pa teden dni manj. Kakšne dodatne dopuste poznajo in kako prilagodljivi so? 

Proizvodni delavci v Donarju imajo med 24 in 29 dni dopusta, delavci v pisarni pa nekje vmes. V Atlantic Grupi je povprečje skoraj 27 prostih dni. Nataša Bazjak-Cristini, regionalna direktorica znotraj oddelka ljudje in kultura v Atlantic Grupi se zaveda, da je dopust eden pomembnih kriterijev za dobro počutje zaposlenih. "Vsekakor gledamo, da si zaposleni kolikor se le da sami določajo, kdaj želijo iti na dopust." Prehrambeno podjetje Atlantic Droga Kolinska, ki se je leta 2010 pridružilo skupini Atlantic, zaposluje 5.500 ljudi, od tega v 660 v Sloveniji. Prepoznavno je po svojih znamkah Argeta, Barcaffe, Štark ...

Šest mesecev plačanega dopusta

V Atlanticu lahko zaposleni koristijo t. i. sabbatical oz. sobotno leto, ki je plačano in traja največ šest mesecev. Doslej ga je koristilo 30 zaposlenih, med njimi tudi Nataša Bazjak-Cristini. "Šest mesecev sem bila doma zaradi osebnih stvari, ki jih ne bi mogla opraviti, če bi bila vsak dan v službi." Sobotno leto so vpeljali že pred leti, pove in doda, da so bili med prvimi v Sloveniji. "Z njim nagrajujemo lojalnost zaposlenih in jim damo možnost, da so dlje na dopustu – za hobije, izobraževanje, počitek." 

Nataša Bazjak-Cristini pri tem poudari, da zaposlenega njegovo delovno mesto vedno počaka. "To je za nas in njegove sodelavce odlična priložnost, saj se lahko razvija, drugi ga v tem času nadomeščajo in tako gradimo naslednike." Dopust je namenjen predvsem zaposlenim, ki so na zahtevnejših in vodstvenih pozicijah. 

Lek delavcem priznava dodatni letni dopust na osnovi delovne dobe od enega do devetih dodatnih dni, na osnovi zahtevnosti del en do dva dneva. Delavci so upravičeni tudi do največ sedmih dni izrednega dopusta v letu. V obeh podjetjih zaposleni lahko koristijo dodaten dopust ob poroki, rojstvu otroka in selitvi. "Razmišljamo še o kakšnem drugem dodatnem dnevu dopusta, kot je npr. rojstni dan," pravi Nataša Bazjak-Cristini.

V Leku in Atlantic Grupi imajo vsako leto v proizvodnji kolektivni dopust. "Med dopusti opravimo nekatera redna vzdrževalna in investicijska dela. V tem času čistimo proizvodnjo, kar bi bilo drugače moteče," pojasnjuje Paulina Pazio, direktorica kadrov v Leku in Sandozu Slovenija ter članica Lekove uprave. Termini dopustov so v Leku glede na proizvodno lokacijo različni, največkrat so v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta. Pred covidom so imeli tudi v Donarju kolektivni dopust, ki je trajal 14 dni. Letos so prvič naleteli na težave pri dopustu. "Dva tapetnika sta želela istočasno na dopust in smo se dogovorili. Če se v kolektivu dobro razumejo in si pomagajo, potem tudi podjetje lahko prosperira."

Dopust mora biti dopust

"Dopust mora biti dopust, pomeni pravico do odklopa. Moje vodilo 22 let v podjetju je, da zaposlenih, ko so na dopustu, ne obremenjujemo, niti po telefonu niti po elektronski pošti. Letos se mi je prvič zgodilo, da so me veliko klicali na dopust in sem po enem tednu moral reči: Zdaj pa dovolj, tudi jaz potrebujem počitek," pravi Feguš. 

Letni dopust je namenjen našemu zdravju, pravi Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. "Tako kot športnik potrebuje regeneracijo, jo delavec še toliko bolj, da skušamo starost dočakati zdravi, ne pa izrabljeni in onemogli." A večina podjetij se dosledno drži kolektivnih pogodb, dodaja Jerkič. Letni dopust je vedno znova na udaru pri pogajanjih za kolektivne pogodbe, opozori. "Zelo si želijo zmanjšati dneve letnega dopusta na zakonski minimum, ki je med 20 in 23 dnevi na leto." Ko je dela premalo, delodajalci dopust izkoristijo namesto začasnega čakanja na delo doma.

Podjetja, ki nimajo pozitivnega družbenega učinka, na dolgi rok ne morejo obstajati, je prepričan Matej Feguš. "Vsi delamo za kolektiv, za kraj, kjer živimo ali delamo in tudi širše. Svoboda izbire je predvsem pri mlajših kadrih vedno bolj pomembna, predvsem pri ročnem delu jih izredno težko dobimo. Tukaj bi morali imeti več fleksibilnosti, predvsem delodajalci, da se o teh dobrih praksah govori, da lahko podjetja dobimo boljše kadre na ta način." 

Koriščenje 10 dni dopusta v kosu v realnosti ne gre

V podjetju Donar, kjer so specializirani za sedežno pohištvo, si dopust načeloma vedno zaposleni izbere sam, saj se med seboj organizirajo, da ne manjkajo vsi hkrati, pravi Feguš. Trenutno izvažajo v več kot 15 držav po Evropi in svetu. Spadajo med mala podjetja, zaposlenih imajo 12, večinoma v proizvodnji v Radomljah. 

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je treba najmanj 10 dni dopusta izkoristiti v kosu, kar v realnosti ne gre, pravi Feguš, saj delavci kdaj potrebujejo tudi zgolj dan ali dva dopusta. "Tudi pri nas so bili nekateri, ki so bili poplavljeni, pa jim ne bomo rekli, da ne smejo doma počistiti, ker morajo priti delat. Ne, omogočili jim bomo, da lahko te ure nadomestijo kdaj drugič ali pa vzamejo plačan izredni dopust."

V podjetju Donar so želeli vpeljati neomejen plačan dopust po modelu mariborskega Mikro+Polo. "A dejstvo je, da smo kot proizvodno podjetje odgovorni našim naročnikom in se moramo držati dobavnih rokov, zato si ne moremo privoščiti, da bi lahko neomejeno ljudi pošiljali na dopust. Redko se zgodi, da je celoten dopust izrabljen do konca leta oz. 1. aprila prihodnjega leta, tako da ima večina zaposlenih kar nekaj dni, ki jim ostanejo in jih lahko potem koristijo ob izrednih zadevah."

Razlika med enim in drugim delavcem je lahko pet, deset dni letnega dopusta

Letni dopust je še nedavno veljal za univerzalno delavsko pravico, pravi Lidija Jerkič. A letni dopust velja zgolj za tiste, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, teh pa v Sloveniji ni vedno več, ampak vedno manj. Nastajata torej dve kategoriji zaposlenih. "Za nekatere zaposlene veljajo samo minimalni zakonski standard, za druge pa kolektivne pogodbe. Razlika med enim in drugim delavcem je lahko pet, tudi deset dni dopusta," pojasnjuje Jerkič.

'Nekaj zdravega egoizma s strani delavcev ne bi škodilo'

Zdi se, tako Jerkič, da je v večjih podjetjih koriščenje dopusta bolj organizirano, večje težave so pri manjših, kjer so potrebe dela različne, je manj zaposlenih, in če eden zboli, prisilijo drugega, da vstopi ravno takrat, ko bi moral porabiti dopust. "Nekaj zdravega egoizma od delavcev zagotovo ne bi škodilo, saj si dostikrat sami prizadevamo opraviti čim več dela. Zato apel delodajalcem, da delavcem res omogočijo, da letni dopust izrabijo, saj imajo tudi sami od spočitega delavca več kot pa od pregorelega in utrujenega."

Izkoriščanje v trgovinah: nadure in neizkoriščen dopust

In čeprav ponekod podjetja ponujajo neomejeni plačani dopust, so na drugi strani gospodarstva delodajalci manj radodarni. Pogledali smo, kakšno je stanje v trgovinah.  Zaposleni dopusta ne morejo izkoristiti, ker primanjkuje delovne sile. Največ zaposlenih je v živilskih trgovinah, zato je tudi tam največje pomanjkanje delavcev in težav s koriščenjem dopusta.

Mirjana Janjić v trgovini dela že osem let, specializirana je za kruh in delikatese. Letnega dopusta ima 27 dni. V trgovini, kjer dela, zaenkrat delavcem uspe izkoristiti dopust. "A ne moremo ga izkoristiti takrat, ko bi želeli oz. ko ga potrebujemo, kar je trenutno v trgovini največji problem. Ogromno delavcev je zato nezadovoljnih." Tudi zaradi tega je veliko bolniških odsotnosti, tako Mirjana Janjić, saj dopusta ne izkoristijo, da bi se odpočili. 

Delovni pogoji so težki, obremenjeni so psihično in fizično. "Včasih smo zapolnjevali vsak svoje delovno mesto, danes zaradi pomanjkanja kadra en delavec dela za tri, ker mora biti delo opravljeno do konca službe. To je zelo obremenjujoče. Ogromno bremena se dviguje, prelagamo, zlagamo. Tudi vse več je psihičnega napora in pritiska s strani strank. Vodstvo tudi želi, da je delo opravljeno."

Koliko dopusta imajo zaposleni v trgovinah?

Zakon o delovnih razmerjih določa, da imajo delavci, ki delajo pet dni, najmanj 20 dni dopusta, delavci, ki delajo šest dni v tednu, pa štiri dni dopusta več. Ta dopust se v skladu s Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine nadgrajuje – recimo za več kot 20 let delovne dobe delavec dobi še dodatnih šest dni. Starejšim delavcem pripadajo še dodatni trije dnevi, pa tudi za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, jim pripada dodaten dan. 

Koliko dopusta torej dobi v trgovini delavec, ki dela pet dni na teden, ima 12 let delovne dobe, dva predšolska otroka in nima vodstvenih položajev? V trgovini bo takšen delavec lahko dobil kvečjemu 27 dni dopusta. Če ne dela v nočnih urah, dan manj. 

Delavce kličejo na dopust, naj pridejo delat

Delavce pošiljajo na dopust takrat, ko ni dela, ne takrat, ko bi delavec želel, opozarja Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine. "Zaradi pomanjkanja delavcev jih kličejo na dopust, naj pridejo delat, kar je nesprejemljivo. Ali jim celo ne pustijo na dopust, čeprav imajo oddih že plačan. Takrat je s sodno prakso določeno, da mora delodajalec delavcu pokriti stroške rezervacije."

Ostane tudi osem, deset ali več dni neizkoriščenega dopusta, kar je skoraj polovica pri nekaterih delavcih, ocenjuje Rožič. "Zaposleni imajo zaradi pomanjkanja ljudi presežek ur. Delodajalci morajo plačati 160 odstotkov na urno postavko, kar je za njih izredno drago, zato raje vidijo, da delavci koristijo ure, dopust pa jim posledično ostaja. Potem pride mesec maj, junij, ko je treba dopust porabiti in delavcev ni. Pravijo: 'Mi ti bomo pisali dopust, ti boš pa delal'." 

Premalo nadzora pri dopustih

Absolutno je premalo nadzorov, opozarja Lidija Jerkič, so pa tudi prepozni. "Nič ne pomaga, če nadzor pride dva dneva po tistem, ko si že opravil delo v času, ko bi sicer moral imeti dopust. Tudi prijav je relativno malo, ker se delavci ne poslužujejo prijav zaradi bojazni pred izgubo službe. Tudi večkrat ne uporabijo možnosti odškodnine."

Počitek zagotovljen z zakonom?

Osnutek novele Zakona o delovnih razmerjih, ki ga pripravlja ministrstvo za delo z ministrom Luko Mesecem na čelu, predvideva dodatne dneve dopusta – npr. pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta, pravico do odklopa in do 48-urnega počitka. A predlog je šel v javno obravnavo neusklajen, tudi zato so delodajalci izstopili iz Ekonomsko-socialnega sveta, zdaj pa so se v medresorskem usklajevanju pojavili novi predlogi. Ministrstvo za delo kljub temu upa, da bo novela na vladi septembra. Zadnje informacije od ministrstva še čakamo.