Najvišja udeležba je bila na prvih državnozborskih volitvah leta 1992.
V zgodovini volitev v Državni zbor so najvišji odstotek udeležbe dosegli leta 1992 v volilni enoti Kranj, najnižjega leta 2014 v volilni enoti Ptuj.
Cerarjeva SMC je s 36 poslanci rekorderka po številu mandatov. Največ glasov v absolutnih številkah in odstotkih je leta 2000 dosegla LDS, najmanj glasov je za vstop v parlament zadostovalo Jelinčičevi SNS leta 1996.
Najmanj glasov za uvrstitev v DZ: SNS 1996, 34.422 glasov in 3,22 %, 4 poslanci (Na volitvah leta 1992 in 1996 je bila meja postavljena pri treh parlamentarnih sedežih, kar je pomenilo, da je morala stranka zbrati približno 3,2 odstotka glasov. Z volitvami leta 2000 se je volilni prag dvignil na omenjene štiri odstotke.)
Dve stranki in dva poslanca so v parlamentu od začetka.
Najhujši udarec volivcev beleži LDS: podporo več kot 390.000 volivcev iz leta 2000 jim je uspelo v enajstih letih zbiti za 24-krat in izpasti iz parlamenta. Tudi SLS se potem, ko je bila 1996 druga najmočnejša stranka v državi, leta 2014 ni uspelo uvrstiti v državni zbor. Edina stranka doslej, ki je iz parlamenta izpadla in se vrnila, je NSi.
Število poslank, ki so bile izvoljene v Državni zbor (število se zaradi sestave vlade in odstopov med mandatom spreminja), je bistveno naraslo v zadnjih dveh mandatih.
Poslanci so doslej ustanovili 31 preiskovalnih komisij, največ, sedem, jih je bilo v tretjem sklicu med letoma 2000 in 2004. Kljub temu so takrat uspeli spisati le tri končna poročila.
KOMENTARJI (139)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.