Kdo so najbolje plačani slovenski uradniki v EU?

Od 512 milijonov prebivalcev Evropske unije je Slovencev dva milijona, to je zgolj 0,4 odstotka vseh prebivalcev. Po drugi strani pa smo po številu zaposlenih zelo uspešni, na Evropski komisiji je bilo 1. januarja 2019 namreč zaposlenih 306 Slovencev oziroma približno odstotek vseh zaposlenih.

Govorimo o uradnikih, to je o kadru, ki v institucije EU ne pride po politični, temveč strokovni poti.

Največji zaposlovalec med evropskimi institucijami je s približno 33.000 zaposlenimi Evropska komisija. Evropski parlament zaposluje precej manj, približno 7.500 ljudi, v Generalnem sekretariatu Sveta EU je zaposlenih 3.500 ljudi, še 11.000 pa jih zaposlujejo druge evropske institucije, kot sta Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropsko računsko sodišče.

Evropska komisija, kjer je zaposlenih največ Slovencev, je sestavljena iz generalnih direktoratov, ti imajo podobne pristojnosti kot ministrstva nacionalnih vlad, vsak generalni direktorat, na čelu katerega je generalni direktor in ki je neposredno odgovoren komisarju, pa je pristojen za določeno področje, denimo trgovino ali okolje.

Na Komisiji je bilo 1. januarja letos zaposlenih 306 Slovencev, še 127 jih dela v Evropskem parlamentu, v to številko pa niso všteti asistenti evroposlancev (slovenski evropski poslanci jih imajo približno 30). Preostale institucije EU podatkov o narodnosti zaposlenih ne razkrivajo, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da je v evropskih institucijah vsega skupaj zaposlenih približno 500 Slovencev.

Ker je večina evropskih institucij v Bruslju, morda ne preseneča podatek, da po narodnosti med zaposlenimi prevladujejo prav Belgijci, teh je skoraj 18 odstotkov, z 12,5 odstotka sledijo Italijani, tretji so z 10 odstotki Francozi.

Najvišje med Slovenci šef prevajalcev v Evropskem parlamentu

Najvišji slovenski uradnik v Evropskem parlamentu je Valter Mavrič, ki tekoče govori kar 9 jezikov in poveljuje največji prevajalski službi na svetu. V Evropskem parlamentu namreč zaseda mesto generalnega direktorja Direktorata za prevajanje, zato je Mavrič najvišji slovenski uradnik v institucijah EU.

Evropska komisija: na najvišjem položaju med Slovenci je ženska

Najvišja slovenska uradnica pri Evropski komisiji je Marjeta Jager, namestnica generalnega direktorja v Generalnem direktoratu Evropske komisije za mednarodno sodelovanje in razvoj. Stopnjo nižje, na direktorskem položaju, so še štirje Slovenci: Filip Majcen, Mary Veronica Tovšak Pleterski, Boštjan Jazbec in Nina Gregori.

Mesečna plača: med 2.400 in več kot 18.000 evrov bruto

Osnovna uradniška plača v institucijah EU znaša med 2.400 evrov, toliko prejmejo mlajši asistenti sekretarjev, in več kot 18.000 evrov bruto na mesec, kolikor prejmejo najvišji uradniki (direktorji).

Poleg osnovnih plač imajo številni zaposleni v EU pravico do t. i. izselitvenega dodatka, ki ustreza približno 16 odstotkom njihove osnovne plače. Za nekatere zaposlene so na voljo tudi družinski dodatki.

Plače evropskih uradnikov niso predmet nacionalnih davčnih zakonodaj, ampak posebne evropske zakonodaje. Evropska unija zaposlenim od obdavčljivega dela plače odmeri t. i. davek na skupnost, ki znaša od 8 do 45 odstotkov.  

Prispevki za socialno varnost znašajo 10 odstotkov za pokojnine in 2 odstotka za zdravstveno zavarovanje. Poleg tega osebje Evropske unije plača t. i. solidarnostno dajatev oziroma posebno obliko davka za uradnike EU, in sicer 6 ali 7 odstotkov. Solidarnostna dajatev se preliva v proračun EU in se državam članicam vrača v obliki financiranja projektov.

Koliko zaslužijo naši uradniki?

Delovna mesta uradnikov v institucijah EU se primarno delijo na dve stopnji. Strokovno-tehnično osebje oziroma asistenti (AST) imajo podporno vlogo in so pomembni za tekoče delovanje institucij, upravni uslužbenci oziroma administratorji (AD) pa navadno pripravljajo vsebine ukrepov, nadzorujejo izvajanje zakonodaje EU, opravljajo analize in svetujejo.

Nadalje se uslužbenci delijo po hierarhiji in posledično plačnih razredih. Kot izhaja iz spodnje tabele, najbolje plačani upravni uslužbenci mesečno zaslužijo 18.040 evrov bruto, najbolje plačani strokovno-tehnični uslužbenci pa 4.600 evrov bruto.

Najvišja strokovna delovna mesta zasedajo vodje enot (9.–14. plačni razred), direktorji (14.–15. plačni razred) in generalni direktorji (15.–16. plačni razred). Najvišja slovenska uradnika v EU Valter Mavrič (generalni direktor) in Marjeta Jager (namestnica generalnega direktorja) na mesec torej zaslužita med 15 in 18 tisoč evrov bruto, direktorji Filip Majcen, Mary Veronica Tovšak Pleterski, Boštjan Jazbec in Nina Gregori pa med 14 in 16 tisočakov na mesec – bruto, vendar brez dodatkov.

Kako do službe v EU?

Evropski urad za izbor osebja (EPSO) je prva kontaktna točka za vse, ki bi radi delali za EU. Na spletni strani objavljajo prosta delovna mesta v različnih institucijah, med drugim za zaposlitve pri Evropskem parlamentu. EPSO pripravlja javne natečaje, s katerimi izbere osebje za stalna in začasna dela. Vsako leto prejmejo približno 70.000 prošenj in po opravljenih selekcijskih postopkih zaposlijo 2.000 kandidatov.

Preden se lahko posameznik zaposli kot uradnik ali asistent v eni od institucij, mora opraviti izpit – tako imenovani concour. Gre za testiranje verbalnega, matematičnega in logičnega znanja, cilj izpita pa je pridobiti visoko usposobljene uradnike. Celoten postopek izbire poteka približno eno leto.

Ostala delovna mesta in izbirni postopki

Sedem institucij EU ponuja tudi pripravništvo, ki traja od tri do pet mesecev. Pripravniki so lahko študenti, univerzitetni diplomanti ali jezikoslovci, ki opravljajo podobna dela kot uradniki nižjih kategorij. Institucije jih lahko izberejo same.

Za dela, kot so vzdrževanje, strežba in priprava hrane v menzah, institucije sklenejo pogodbe z zunanjimi izvajalci, ki jih izberejo z javnim razpisom.

V institucijah EU lahko srečamo tudi napotene nacionalne strokovnjake, ki so redno zaposleni v javnem sektorju v svoji matični državi. Izberejo jih po posebnem postopku, v katerem Evropski urad za izbor osebja ne sodeluje.

Evropski parlament, Evropska komisija in Sodišče Evropske unije imajo vsak svojo službo za tolmačenje, a jih izbirajo skupaj.

EU vodi podatkovne zbirke z imeni in kvalifikacijami neodvisnih strokovnjakov, ki na določenih področjih pomagajo institucijam in agencijam.