Kdo je profesor in šef skupine za pokrajine? Milijonar na račun občin, plagiator?

Plagiat? "To je zavržno ravnanje, akademskost nižje ne more pasti"

"To je zavržno ravnanje, akademskost nižje ne more pasti!" Tako neposreden je komentar prof. dr. Boža Grafenauerja, upokojenega profesorja na Pravni fakulteti v Mariboru in nekdanjega ministra za lokalno samoupravo, ko si je, kot zatrjuje Grafenauer, prof. dr. Boštjan Brezovnik skupaj z vselej tesnim sodelavcem prof. dr. Žanom Janom Oplotnikom želel prisvojiti njegovo avtorstvo članka, sicer s spremenjenim naslovom "Razvoj lokalne samouprave v Republiki Sloveniji od osamosvojitve do danes" in ga objaviti v IB-reviji.

Zgodba sega v leto 2013, ki pa so jo takrat pometli pod preprogo in zdaj, šest let kasneje spet obudili pred habilitacijsko komisijo, ker prof. dr. Brezovnik želi postati redni profesor. Zakaj zdaj in ne pred šestimi leti? 

Dekanja Pravne fakultete Univerze v Mariboru (PF UM) prof. dr. Vesna Rijavec poudari, da so določene zadeve v postopku habilitacije "kadar gre za rednega profesorja podrobneje proučene. V smislu plagiatorstva je gotovo potrebno obsojati vsako dejanje, ki je v nasprotju z varovanjem avtorskih pravic, ki so največje bogastvo znanstvenikov, profesorjev. Tu mora biti ničelna toleranca do kakršnihkoli dejanj, tudi če so ta ostala samo na ravni poskusa oziroma tudi, če bi šlo za dejanja, ki so zastarana."

Prof. dr. Saša Prelič, ki je bil takrat dekan PF UM pove, da leta 2013 niso ukrepali, ker so objavo preprečili. "Na fakulteti takrat nadaljnjih postopkov zoper našega zaposlenega profesorja Brezovnika nismo vodili, ker se je profesor Grafenauer zadovoljil z opravičilom obeh omenjenih." 

Ukrepala ni niti Univerza v Mariboru (UM). Danes pojasnjujejo: "Informacije, s katerimi je vodstvo Pravne fakultete UM takrat razpolagalo, niso zadoščale za uvedbo pravnih ukrepov zoper dr. Brezovnika."

Prelič podlago za vnovično problematiziranje domnevnega plagiata, danes, ko ni več dekan, vidi v novi praksi UM, da se o podobnih zadevah obvesti rektorat. "Jaz sem to zdaj naredil in zadeva se presoja tudi v postopku habilitacije profesorja Brezovnika v naziv rednega profesorja. Prepričan sem, da bo ta kršitev elementranih pravil akademske poštenosti ustrezno sankcionirana."

"Nikoli nisem ukradel nobenega teksta"

"Nikoli nisem ukradel nobenega teksta, nikoli nisem kršil nobenih avtorskih, materialnih ali moralnih pravic, kar je izkazano z vsemi mojimi objavami, ki jih lahko kdorkoli pregleda", pa je odločen odziv Brezovnika.

Pojasnimo ozadje dogodkov. Pridobili smo korespondenco takratnega dopisovanja po elektronski pošti, iz katere izhaja, kako se je vse skupaj začelo in kako se je vse spletlo zelo naključno. 

Prav Grafenauer je namreč v recenzijo dobil ta članek od urednice revije Alenke Kajzer, seveda nevedoč, kaj bo recenziral. "Jaz sem bil frapiran, nisem mogel verjeti, kaj se dogaja. Nisem mogel razumeti, da nastane takšna akademska podlost od nekoga, ki sem bil ves čas na njegovi strani, ki sem mu pomagal pri razvoju." Brezovnik je bil namreč Grafenauerjev asistent na fakulteti in soustanovitelj Inštituta za lokalno samoupravo Maribor.

Po Grafenauerjevih besedah je Brezovnik spremenil članek "v enem odstotku, ga poslal še profesorju Oplotniku, podpisala sta se oba in poslala reviji v objavo." O plagiatu pravi, je nemudoma obvestil urednico Kajzerjevo.

V izvirniku je bil naslov članka "Vzpostavitev in dograjevanje novega sistema lokalne samouprave" objavljen leta 2011 v zborniku Razvoj slovenske javne uprave 1991 - 2011. "Sem pa takrat svojega sodelavca (op. Brezovnika) dopisal, ker je ta članek tehnično uredil in zapisal par stavkov s področja financiranja."

Vrstila so se elektronska pisma (objavljamo jih v spodnjem grafu pod različnimi zavihki) od enega do drugega, bili so sestanki, zlival se je žolč, na koncu pa je svoje ime za prijatelja zastavil Oplotnik, trdi Grafenauer. Iz Brezovnikovega elektronskega pisma izhaja, da je Opolotnik brez Brezovnikove vednosti prispevek poslal v objavo in ni bil seznanjen, da je avtor tudi Grafenauer.

Oplotnik je tudi za Dejstva pojasnil, da je šlo "za nenamerni dogodek, predvsem pa nesporazum, ki smo ga vpleteni v dialogu in na primeren način razrešili že takrat, zato me preseneča, da danes, po več kot šestih letih, nekdo z zadevo manipulira, jo več kot očitno spreobrača in izrablja za osebna obračunavanja ter doseganje le njemu poznanih ciljev."

Grafenauer zatrdi, da so bile posledice njegove eksplozivne reakcije v pogovoru z Brezovnikom hude. "Širil je neverjetne reči, kaj sem rekel, kaj sem grozil, take neumnosti, zato je prišlo do razgovora pri dekanu (op. Saša Prelič)." Kljub temu so takrat tam naredili tudi piko sporu, poskusu plagiata, ker sta se Grafenauerju Brezovnik in Oplotnik opravičila. "Jaz zaradi osebnih in drugih stisk, ki jih je imel kolega nisem hotel nadaljevati."

Brezovnik: "Grafenauer bi me lahko kazensko ovadil, pa me ni"

Svojo, popolnoma nasprotno zgodbo ima Brezovnik. "Takrat je imel gospod Grafenauer vse možnosti, da bi celo vložil kazensko ovadbo zaradi kršitev avtorskih, materialnih ali moralnih pravic, vendar tega ni storil, ker tudi ni obstajal nikakršen dokaz, da bi jaz ta članek kamorkoli pošiljal. Enako je imel gospod Prelič kot takratni dekan možnost, da bi sprožil disciplinski postopek, ali postopek pred komisijo za etična vprašanja, pa tega ni storil. Leta 2014 sem se jaz habilitiral v izrednega profesorja in tudi takrat tega ni nihče izpostavil."

Brezovnik ne razume, kot pripoveduje, zakaj sta ga potem Prelič in Rijavčeva vedno ocenjevala kot odličnega delavca, zaradi česar je redno napredoval. "Zdaj pa so to zaradi osebnih zamer, ki jih gojijo posamezniki do mene, izpostavili in predložili neposredno habilitacijski komisiji, kjer mi pa niso dali možnosti, da bi spoštovali moje temeljne človekove pravice, da bi o tem vprašanju odločalo neodvisno sodišče in da bi še vedno ohranjali mojo domnevo nedolžnosti do trenutka, ko bi o moji morebitni krivdi odločilo sodišče s pravnomočno sodbo." 

Dekanja Rijavec odločno zavrača, da bi šlo za obračunavanje ali povračilne ukrepe zaradi nepravilnosti, slabega finančnega stanja, na kar opozarja Brezovnik. "V času mojega mandata je bila dvakrat proračunska inšpekcija, urad za proračun, veliko drugih inšpekcij in tudi revizija, ki v nobenem nadzoru niso pokazali nobenih nepravilnosti," je povedala Rijavčeva in še enkrat zagotovila, da ne gre za nikakršno maščevanje. "Če nekdo misli, da lahko svoje akademsko neprimerno ravnanje skrije za očitke o povračilnih maščevalnih ukrepih … ne bi smelo biti tako," je dodala.

Kdo ima prav? Je danes za reakcijo o domnevnem plagiatu prepozno? Ker smo želeli neodvisno strokovno mnenje, smo se obrnili na dr. Majo Jančič Bogataj iz Inštituta za intelektualno lastnino, ki pravi, "da je v (op. akademski) skupnosti dejanje, da bi se nekdo podpisal pod vsebino nekoga tretjega najverjetneje etično problematično in s tem plagiat. Skupnost bi morala nemudoma reagirati in to sankcionirati. Če skupnost ni nemudoma reagirala, se lahko sprašujemo, zakaj se to ni zgodilo. Ima pa možnost, da reagira kadarkoli."

Grafenauer "plagiatorsko zgodbo" zaokroži: "Pred kratkim sem nekje prebral stališče kolega - 'Ni bilo objavljeno, ni plagiata'. Objavljeno ni bilo, ker je plagiat, to je bistvo, ker je to zavržno ravnanje. Akademskost nižje ne mora pasti"

Brezovnik dobil negativno mnenje za izvolitev v rednega profesorja: 19 proti, dva za

25 članska habilitacijska komisija Univerze v Mariboru, ki obravnava predloge za izvolitev v nazive, sestavljajo pa jo predstavniki članic iz vrst rednih profesorjev, član na predlog SAZU, petina študentov in rektor, je bila zgovorna, dva sta bila za in 19 proti predlogu, da Brezovnik napreduje iz izrednega v rednega profesorja.

Brezovnik je nad izidom ogorčen, ker kot trdi na habilitacijski komisiji ni bil prisoten. "So se postavili v vlogo razsodnika in me že obsodili, da sem storil dejanje, ki ga nisem. Kar pomeni, da kršijo mojo z ustavo zagotovljeno domnevo nedolžnosti po kateri ni nihče kriv dokler ni obsojen s pravnomočno obsodbo sodišča. Hkrati mi ni bila dana možnost biti zaslišan, kar je eno izmed temeljnih načel upravnega postopka."

Kljub negativnemu mnenju habilitacijske komisije, je lahko še vedno izvoljen v naziv rednega profesorja na Senatu UM. Če pa bo Senat UM sledil mnenju habilitacijske komisije, potem Brezovnik ne bo imel več habilitacije in osnove za zaposlitev na PF UM. Brezovnik je sicer tudi habilitiran docent na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je 20-odstotno zaposlen.

"Če bo Senat temu sledil, bo kršil moje temeljne človekove pravice zagotovljene z ustavo in zakonom o splošnem upravnem postopkom in jaz bom sprožil ustrezni spor pri Upravnem sodišču", je že napovedal Brezovnik.

Na mariborski pravni fakulteti, kot pove dekanja Rijavčeva, imajo še dve prijavi suma plagiata profesorja Brezovnika. Podrobnosti ne razkrije, ker sta še v fazi proučevanja.

Včeraj pa je glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj rektorju UM Kačiču poslal zahtevo za spremembo določila Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, ker so prepričani, da je 8. člen sporen, protizakonitost in tudi protiustaven. Ta določa, da pri izvolitvi kandidata v naziv pristojni organ univerze upošteva tudi osebno, moralno in etično primernost kandidata, da je lahko član akademske skupnosti UM in prispevek kandidata k ugledu UM.

Tako, zapiše SVIZ v dopisu rektorju, "smo že bili priča, ko kandidat ravno s sklicevanjem na ta določila ni bil izvoljen, čeprav je sicer izpolnjeval vse temeljne in posebne pogoje za izvolitev v posamezni akademski naziv." Zato so prepričani, da je treba 8. člen spremeniti s konkretizacijo pojmov ali z vzpostavitvijo več neodvisnih organov, ki bi etične in moralne primernosti in prispevek kandidata k ugledu univerze presojali po vnaprej pripravljenih objektivnih merilih.

Je Brezovnik napisal Kanglerju diplomo?

Bilo je leto 2008 in Franc Kangler je diplomiral na mariborski zasebni Fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor - Doba. Izkazalo se je, da je skoraj vse kopiral  iz Brezovnikovih in Oplotnikovih strokovnih člankov, ki so bili objavljeni v reviji za lokalno samoupravo Lex Localis, kar pokaže tudi ujemanje v spodnjem grafu.

Senat Dobe je s sklepom Kanglerju odvzel strokovni naziv diplomirani ekonomist, ker da diploma ni rezultat njegovega samostojnega strokovnega dela.

Kangler pa je še enkrat več zanikal, da bi to bil plagiat, še več zatrdi, diploma je objavljena. Na vprašanje, kdo je pisal diplomo pa je jezno odgovoril: "Kdo pa? Na svidenje."

V mariborskih akademskih krogih so prepričani, da diplome naj ne bi pisal Kangler, ampak prav Brezovnik, ki pa to odločno zanika. Kljub precejšnjemu ujemanju tudi Brezovnik trdi, da to ni plagiat. "Če bi povzel in ukradel moja besedila in me ne navedel kot avtorja, bi šlo za čisti plagiat. Glede na to, da je fakulteta presodila, da naj to ne bi bil plod le njegovega dela, je o tej zadevi odločilo sodišče. Kolikor vemo mu je tudi že odvzelo naziv, kar pomeni, da pravna država deluje in da je pristojno sodišče odločilo o tej zadevi. Jaz to osebno pozdravljam."

Brezovnik trdi, da ni sodeloval niti pri pripravi. "Bil sem samo enkrat pri gospodu Kanglerju, ki me je vprašal, kaj bi lahko pripravil za diplomsko delo in sva mu takrat z gospodom Grafenauerjem povedala nekaj iztočnic, on se je to odločil in pripravil. Nisem imel nič s to zadevo, je pa res, da je uporabil besedilo iz kataloga pristojnosti občin, ki je prosto dostopen na spletu."

Recikliranje javnih objav?

Na prvi pogled Brezovnikova obširna osebna bibliografija, ki je objavljena v Cobissu, po pregledu ni tako obširna. 

Med raziskavo smo se pogovarjali s številnimi mariborskimi akademiki, ki so nam pojasnjevali, zakaj Brezovnik ni primeren za izvolitev v naziv rednega profesorja. Trdijo, da članke objavlja večinoma v soavtorstvu, v skromnem obsegu, ki so predvsem strokovni in ne temeljijo na raziskovanju z znanstvenimi metodami.

Podpisoval naj bi se tudi pod članke s področja ekonomije, ki ni njegova stroka, kar da "pod vprašaj postavi tudi ostale soavtorje, ki se vedno pojavljajo z njim v paketu" (op. Žan Oplotnik, Mateja Finžgar ...) in da te iste članke daje kot referenco zaradi katerih sodi med najuspešnejše raziskovalce na področju prava. Brezovnikova bibliografija pa, da vsebuje precej aplikativnih projektov za vlado, splošnih in konkretnih aktov za lokalno samoupravo, "zato je vprašanje, ali so ti projekti bili del njegove akademske aktivnosti." 

Področje prava je izjemno raznoliko, pripoveduje Brezovnik, nemogoče je biti strokovnjak za vsa področja, ki pa se nenehno prepletajo, zato je soavtorstvo izjemno pomembno. "Jaz mislim, da je ravno tu smisel največje kompetence v soavtorstvu, kjer sodelujemo s strokovnjaki različnih strok in pripravljamo različne vsebine."

14 od 31 člankov objavljenih v lastni reviji Lex Localis, 26 v soavtorstvu

Prvič.

Pri izvirnih znanstvenih člankih ima Brezovnik navedenih 31 enot, od tega jih je 26 v soavtorstvu, večino z ekonomsko tematiko. 20 del ima v soavtorstvu s tesnim sodelavcem Oplotnikom, skoraj polovico 14 od 31 pa jih je objavil v lastni reviji Lex Localis, katere odgovorni urednik je Oplotnik. Samostojen avtor je le pri petih izvirnih znanstvenih člankih in tudi teh pet je objavil v reviji Lex Localis, ki je v njegovi 100-odstotni lasti. 

Je sporno, lahko govorimo o konfliktu interesov, da Brezovnik sam sebi objavlja članke in sam oziroma s tesnim sodelavcem Oplotnikom presoja o svojih člankih? "Za vse članke, ki so bili objavljeni v reviji Lex Localis, smo se vedno držali recenzijskega postopka. Ni bila zadeva samo pri meni takšna, enaka je bila pri gospodu Grafenauerju, ki je bil do leta 2008 urednik revije in je pri tej reviji objavil članke na podlagi katerih je bil habilitiran. Jaz osebno se v zadnjih letih izogibam objavljanju teh člankov, hkrati pa moram poudariti, da pri habilitacijski vlogi, ki sem jo oddal, nisem med 14 najpomembnejšimi deli dodal niti enega dela, ki bi bil objavljen pri moji založbi ali v reviji Lex Localis."

Razložil je, da so bila ta dela objavljena v mednarodnih revijah, pri mednarodnih založnikih.

Medsebojno recenziranje ni običajno, pa zatrjuje Oplotnik, "saj je moje področje delovanja ekonomija, njegovo (op. Brezovnikovo) pa pravo. Recenzijski postopki v uglednih revijah so predpisani in recenzenti ne vidijo koga recenzirajo (t.i. double blind peer review)."

Vzajemne objave članov uredništev revij TRAS in Lex Localis

Drugič.

To je primer izvirnega znanstvenega članka z naslovom "Direct International Comparison of EU Member States Fiscal Decentralization System of Local Self-Government", ki  je objavljen v soavtorstvu z doktorsko kandidatko s področja ekonomskih ved Matejo Finžgar. Članek je objavljen v reviji Transylvanian Review of Administrative Science (TRAS). Akademiki so ob tem izrazili dvom: "Zdi se, da gre za dve povezani uredniški politiki revij Lex Localis in TRAS za umetni dvig kakovosti objav, saj gre za vzajemne objave članov uredništev obeh revij. Tako sta npr. člana uredniškega odbora TRAS, Dacian Cosmin Dragos in Bogdana Neamtu v Lex Localisu objavila članek z naslovom: 'Effectiveness of Administrative Appeals - Empirical Evidence from Romanian Local Administration'."

Brezovnik je v reviji TRAS v soavtorstvu objavil tri članke. Kolegom pa odgovori: "Z vsemi mojimi mednarodnimi objavami sem dosegel najvišje število mednarodnih citatov na tej fakulteti. Če vsi zaposleni na fakulteti dosegajo 102 citata, jih imam jaz doseženih 60, kar dokazuje na to, da sem mednarodno priznan strokovnjak. To izkazujem tudi s tem, da sem v vseh preteklih letih opravljal projekte za Združene narode, Osce, Svet Evrope."

Ponavljanje?

Tretjič.

Finžgarjeva je doktorirala z naslovom "Mednarodna primerjava sistemov fiskalne decentralizacije na podlagi konceptualnega indeksa fiskalne decentralizacije in skladnosti z Evropsko listino o lokalni samoupravi" pod Oplotnikovim mentorstvom. Iz področja raziskovanja doktorske disertacije je bil objavljen članek v soavtorstvu Finžgarjeve in Oplotnika v Lex Localisu z naslovom "Comparison of fiscal decentralization systems in EU-27 according to selected criteria" objavljena monografija v soavtorstvu še z Brezovnikom z naslovom "Fiscal decentralisation in Slovenia" pri založbi Lex Localis. Isti avtorji so objavili pri založbi Lex Localis monografijo Financiranje slovenskih občin.

Četrtič.

Članek "Economic limits of (de)regulation in legal services market", avtorjev Franja Mlinariča, Žana Oplotnika in Boštjana Brezovnika izhaja iz študije, ki je bila opravljena za naročnika Odvetniško zbornico Slovenije in je bila objavljena tudi pri založbi Lex Localis v obliki monografije "Odvetništvo in odvetniška tarifa v Sloveniji" z istimi avtorji in tudi z istoimenskim naslovom v angleščini "Attorneys and attorneys tariff in Slovenia", ki je bil objavljen pri hrvaški založbi IntechOpen, kar je prevod objavljene monografije v Lex Localis.

13-krat isti naslov

Petič.

V Cobissovi kategoriji znanstvena monografija ima Brezovnik navedenih 15 znanstvenih monografij, od tega jih je 13 izdal Brezovnikov Inštituta oz. Lex Localis. Profesorjem se to ne zdi sprejemljivo: "Tako sam kandidat odloča o sprejemu besedil in vsebine besedil za objavo."

Izstopa poglavje strokovne monografije. Monografija "Pristojnosti in naloge slovenskih občin" avtorja Boštjana Brezovnika je navedena 13-krat z istim naslovom, za vsako dopolnjeno verzijo. Gre dejansko za katalog pristojnosti občin, ki ga občine plačajo, gre pa za kopiranje besedil.

Plačljiva storitev za občine bibliografski kazalec?

Šestič.

V Cobissovem poglavju Elaborat, predštudija, študija ima navedenih 63 enot predlogov ali osnutkov odlokov za občine, plačljivih storitev Brezovnikovega Inštituta, ki so ovrednoteni s strokovno uspešnostjo kot bibliografski kazalec. 

Na očitek, da ne gre za znanstveno, ampak strokovno zadevo, tehnično svetovanje občin Brezovnik odgovarja: "Naša habilitacijska pravila določajo, da moramo spoštovati tri pogoje - na področju pedagoške dejavnosti, na področju strokovne dejavnosti in na področju znanstvene dejavnosti. In tukaj striktno ločim ta vprašanja. Tudi vsi članki in prispevki ter monografije, ki so bile izdane pri tujih založnikih, so šle skozi recenzijske postopke in so bile ocenjene kot znanstveni prispevki."

Rektor UM Zdravko Kačič je sicer neuspešno na senatu UM poskušal preprečiti v habilitacijskih postopkih navajanje objav pri katerih je avtor obenem urednik publikacije, lastnik založbe ali lastniško povezan z njo. Špekuliralo se je, da je s tem predlogom meril na profesorja Brezovnika in njegovo založbo in revijo Lex Localis. Odgovorni urednik revije pa je Oplotnik, ki pove, da je bil prisoten na habilitacijski komisiji, kjer so razpravljali o tem in da ni nihče neposredno nasprotoval pobudi rektorja. "S(m)o pa izrazili pomisleke o morebitnih širših posledicah takšnih omejitev in potrebo po tem, da se jasno zapiše kaj je zaželjeno in kaj ne, predvsem pa, da se spremembe meril izvedejo v okviru ustreznih postopkov, kar pomeni; potreben je določen čas in javna obravnava predlaganih sprememb. Žal se je takrat ustvaril vtis, da se je predlog, ki ga je predstavila prorektorica prof. Hojnik, pojavil zelo na hitro, in da se je želel kot tak tudi zelo na hitro uveljaviti, kar vsekakor poraja pomisleke in špekulacije o katerih ste govorili zgoraj (op. Brezovnikova založba in revija Lex Localis). Zakaj tako na hitro in v točno določenem obdobju? V nadaljevanju in po opravljeni razpravi se je tudi rektor strinjal, da morajo biti spremembe pripravljene v skladu s predvidenimi postopki in je prorektorico pozval, naj pripravi celovit predlog sprememb in ga da v proceduro."

"Nisem superman, sem izredno izčrpan"

Brezovnik je torej tudi lastnik Inštituta za lokalno samoupravo Maribor, kjer je predvsem na račun občin prejel 4,5 milijona evrov, v okviru Inštituta ima založbo Lex Localis, revijo Lex Localis, kjer je glavni urednik, medtem ko je odgovorni urednik Uradnega glasila slovenskih občin in tudi Kataloga Pristojnosti slovenskih občin. Je tudi nosilec raziskovalnih in aplikativnih projektov. 

Brezovnik je profesor, doktor prava, strokovnjak za lokalno samoupravo, predava in raziskuje na dveh univerzah, mariborski in tudi ljubljanski oziroma kar štirih fakultetah. 100-odstotno je zaposlen na Pravni fakulteti v Mariboru, dopolnilno 20-odstotno od letos na ljubljanski pravni fakulteti, je pa tudi raziskovalec na Ekonomsko poslovni fakulteti in Fakulteti za naravoslovje in matematiko, obe na mariborski univerzi.

Funkcije na funkcijo, kako zmore, dan ima tudi zanj (le) 24ur, je 'superman'? "Nisem, sem izredno izčrpan po vseh teh letih takšnega dela tako, da na nekaterih delih zmanjšujem delo, se poskušam spočiti in posvetiti družini."

Ima Brezovnik dovoljenje matične fakultete? Na Pravni fakulteti UM pravijo, da ker gre za fakultete UM, lahko o dovoljenju njegovega delovanja odloča dekanat fakultete, ki mu je s soglasjem Senata Pravne fakultete UM, dovolil opravljati delo tudi na drugih dveh fakultetah v Mariboru, soglašali so tudi s poučevanjem na Pravni fakulteti v Ljubljani.

Na ljubljanski pravni fakulteti je zaposlen kot gostujoči predavatelj, zaposlili pa so ga na podlagi razpisa, na katerega sta se prijavila dva kandidata. Brezovnika so izbrali zaradi "izkušenj s pedagoškim delom s študenti prava in njegovega dosedanjega akademskega dela na Pravni fakulteti UM, ki se bolj neposredno nanaša na področje javne uprave".

Pojasnjujejo, da je Brezovnik priznan domač in mednarodni strokovnjak za področje javne uprave in lokalne samouprave. "V Sloveniji se uvršča med 10 najuspešnejših raziskovalcev na področju 'Pravo'. Je član skupine neodvisnih strokovnjakov Evropske listine lokalne samouprave pri Svetu Evrope. Kot visokošolski učitelj je predaval na tujih univerzah v Veliki Britaniji, na Češkem, Portugalskem in na Hrvaškem. Njegove reference z vidika naših potreb tako, v to ne dvomimo, niso vprašljive."

Na ljubljanski pravni fakulteti delno izvaja en predmet, prejme pa 475 evrov bruto plače in dodatek na delovno dobo.

Brezovnik danes sicer ne dela več za zasebni Ekonomski inštitut Pravne fakultete (EIPF). Omenjamo ga zato, ker se je zapletlo s soglasji, izvemo na PF UM. Leta 2015 in med 13. 4. 2016 in 31. 12. 2016 mu je PF UM izdala soglasje za njegovo delo na EIPF-ju. Ker pa je z inštitutom sodeloval tudi po preteku soglasja je fakulteta zaradi kršenja konkurenčne prepovedi zadevo predala rektoratu Univerze v Mariboru. Takratni prorektor Oplotnik je zadevo zaključil. Zakaj? Oplotnik pojasnjuje po spominu. "Prof. Brezovnik je pridobil vsa dokazila, da ni kršil konkurenčne prepovedi. Slednje so ugotovile tudi strokovne službe na univerzi, ki so vodile postopek."

Od leta 2016 do 2019 je za delo na Pravni fakulteti UM skupaj s plačo, podjemnimi pogodbami in avtorskimi honorarji prejel 196.500 evrov bruto.

Dekanja Rijavčeva kritično o številnih Brezovnikovih aktivnostih. "Kar je preveč je pa preveč. Tukaj je treba pogledati, koliko je potem na račun drugih aktivnosti okrnjeno osnovno delo."

Brezovnik trdi, da ima na Inštitutu štiri zaposlene, zato ostalo delo nikakor ne trpi. "Vpet sem toliko, kot sem odgovorni urednik revije Lex Localis ter odgovorni urednik uradnega glasila, na Inštitutu pa občasno opravljam svetovalno delo, pri čemer spoštujem univerzitetni akt o konkurenčni prepovedi in v skladu s tem aktom opravljam svetovanje pri pripravi splošnih aktov za vlado, ministrstva in pa lokalne skupnosti. Tu pa akt določa, da za to ne potrebujemo soglasja rektorja, lahko pa to opravljamo za svoj račun, tuj račun ali celo brez plačila, kar počnemo ta trenutek pri pokrajinah."

Študenti so se pritožili nad Brezovnikovim delom

Brezovnik poudarja, da vse pedagoške obveznosti opravlja sam, brez asistentov, redno odgovarja tudi na elektronska sporočila: "Nikoli me ni nihče nadomeščal na predavanjih razen, če sem imel kdaj gostujoče predavanje in to je bilo vnaprej napovedano."

Trdi, da ni bil do letos v vseh letih od študentov ocenjen negativno, da ni bil med 10 odstotki najslabše ocenjenih, da se zoper njega ni pritožil nihče, da ni bil v nobenem disciplinskem postopku in da ga je vodstvo vedno ocenilo kot odličnega pedagoga. 

Od kod potem negativna ocena študentov? "Jaz sem dobil negativno oceno od študentov z nekaterimi navedbami, potem sem se v skladu z določili statuta pritožil na študentski svet univerze, ki je na koncu sprejel mojo argumentacijo, negativno oceno študentskega sveta odpravil in izdal pozitivno mnenje na moje pedagoško delo," je razložil in dodal, da ni nad študenti nikoli izvajal pritiska ali jih ustrahoval.

Na fakulteti pojasnjujejo, da bodo Brezovnikovo izvajanje pedagoškega procesa zato še posebej spremljali.

Konflikt interesov - lastnik založbe Lex Localis in predstojnik Univerzitetne založbe UM?

Brezovnik je bil v mandatu prejšnjega rektorja prof. dr. Igorja Tičarja in prorektorja prof. dr. Žana Oplotnika s katerim, kot že omenjeno, veliko sodeluje, predstojnik Univerzitetne založbe UM med letoma 2016 in 2017, za kar je preko podjemnih pogodb prejel 14.000 evrov. Hkrati ima ves čas tudi svojo založbo Lex Localis. Je to sporno? Gre za konflikt interesov?

Na UM so odgovornost in ukrepanje prevalili na prejšnjega rektorja oziroma prorektorja: "Glede na definicijo nasprotja interesov, iz katere izhaja, da gre za okoliščine, v katerih zasebni interes posameznika vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog, menimo, da bi v takšnem primeru šlo za konflikt interesov. Ker pa se zadeva nanaša na mandat prejšnjega rektorja prof. dr. Igorja Tičarja, je podrobneje ne moremo komentirati."

Zato smo za komentar prosili takratnega prorektorja Oplotnika: "Glede na to, da praktično ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen ali tudi imel znanje pomagati in ‘v življenje obuditi’ Univerzitetno založbo, ki je bila že več let zgolj ‘mrtva črka na papirju’, je po mojem spominu, bivši rektor Tičar prosil prof. Brezovnika, da pri tem pomaga, glede na svoje dolgoletne izkušnje z revijo Lex Localis in založbo. V vseh teh letih je prof. Brezovnik dokazal, da je mogoče tudi slovenske revije in publikacije umestiti na mednarodni zemljevid publiciranja, kar pa je žal pri marsikomu očitno vzbudilo, pregovorno slovensko lastnost, ‘zavist’."