Kdaj lahko državljani pričakujemo znižanje javnega dolga?

Izjava Mira Cerarja drži, toda na Statističnem uradu opozarjajo, da se dolg države celo povečuje in da dolgoročno javne finance še niso vzdržne:

"Medtem pa se dolg države v zadnjih letih povečuje. Dolg na prebivalca se je v letu 2017 povečal za 42 evrov na 15.422 evrov, kar na ravni države pomeni 0,3-odstotno rast na 31,86 milijarde evrov. V deležu BDP to pomeni 73,6 odstotka, zaradi nominalne rasti BDP pa je ta številka za 6,7 odstotne točke manjša kot leta 2014."

V letu 2018 naj bi se dolg po izračunih finančnega ministrstva povečal za 420 milijonov evrov na 32,28 milijarde evrov, v deležu BDP pa padel pod 70 odstotkov, namreč na 69 odstotkov BDP. Nina Stražišar iz državnega statističnega urada je sicer ugotovila, da država s predčasnimi odkupi pred leti izdanih državnih obveznici in njihovim nadomeščanjem z novim zadolževanjem dolga bistveno ne povečuje. Poleg same višine dolga je treba upoštevati tudi višino obrestnih mer, po katerih se Slovenija zadolžuje. Te pa so trenutno precej nižje kot v času krize, je dejala Stražišarjeva.

Dolg se bo po besedah Stražišarjeve začel zmanjševati takrat, ko bodo prihodki tudi dolgoročno presegali izdatke. "Takšno stanje, kot ga imamo v javnih financah danes, bi torej morali dosegati tudi na dolgi rok," je dejala.

Vir: STA, 30. 3. 2018