Kateri župan sofinancira ogrevanje in kdo se bo odpovedal lučkam?

Koper

Okoli 60 tisoč socialno ogroženih državljanov lahko računa na pomoč države pri vrtoglavih stroških ogrevanja. Bodo dodatno pomoč dobili tudi v svoji občini? V koprski mestni občini socialno šibkim občanom pomagajo pri nakupu drv, kurilnega olja in lesnih pelet ter plačilu zapadlih obveznosti ogrevanja, kot sta elektrika in centralno ogrevanje. Zaradi energetske draginje je občina v septembru za ogrevanje dvignila znesek občinske denarne pomoči. "Za nakup drv se je višina pomoči dvignila s 390 na 600 evrov. Denarna socialna pomoč je bila prej v razponu 150–250 evrov, zdaj smo jo zvišali na 250–300 evrov," so sporočili iz koprske občine. 

Celje

V Celju so spomladi pripravili energetski razpis z nepovratnimi sredstvi za tiste, ki so jih visoke cene energentov najbolj prizadele. Sicer pa Energetika Celje subvencionira menjavo oz. nakup bolj ekoloških kurilnih naprav. V novi kurilni sezoni zaradi ukrepov države za socialno ogrožene pomoči ne načrtujejo. "V občini so se zelo povečali stroški energije za javne stavbe (šole, vrtci). S sprejeto višino povprečnine za letos in prihodnje leto ne moremo uresničevati dodatnih ukrepov za blaženje stiske najbolj ogroženega prebivalstva." 

Velenje

Cene nekaterih storitev, ki bi jih po zakonu morali povišati, za Velenjčane občina ne bo zvišala, ampak bo krila razliko. "Zaradi tega smo se morali odpovedati izvedbi kakšne investicije, bomo pa olajšali vsakodnevne stiske naših občanov." Za subvencije bodo v letu 2022 namenili več kot dva milijona evrov. Subvencionirajo oskrbo z vodo, s toplotno energijo, urejanje pokopališč, parkirnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pomoč družini na domu (po zakonu mora občina sofinancirati to storitev v višini 50 odstotkov, v Velenju bodo 80 odstotkov) in Vrtec Velenje, ki kljub zvišanju ekonomske cene vrtca v povprečju za 12,4 odstotka cena ostaja enaka. 

Ljubljana, Kranj, Murska Sobota

V Ljubljani, Kranju in Murski Soboti lahko socialno ogroženi koristijo enkratno denarno socialno pomoč. V prestolnici delno krijejo stroške ob začetku novega šolskega leta v osnovni in srednji šoli, stroške v naravi in kosil za otroke, pomoč ob rojstvu otroka ... Osnovna pomoč znaša 190 evrov. Skupno so za denarne pomoči lani namenili nekaj več kot milijon evrov sredstev in z njimi pomagali 6.016 občankam in občanom. 

V Kranju je bilo letos razdeljenih 370 pomoči, od tega je približno četrtina občanov potrebovala pomoč za stroške bivanja. V Murski Soboti v prihodnjih mesecih pričakujejo nekoliko več prošenj. Samska oseba lahko prejme 100 evrov, zakonca oz. partnerja 150 evrov in družina z otroki 200 evrov. V primeru ogroženega preživetja se denarna pomoč lahko poviša. 

Slovenj Gradec

V občini Slovenj Gradec so še pred velikim zvišanjem cen prenovili toplarno in zemeljski plin zamenjali za lesne sekance. "Megavatna ura je tudi do desetkrat cenejša, kot bi bila, če bi se še vedno ogrevali s plinom. Če se bodo posamezniki ali družine kljub temu znašli v težki situaciji, bomo storili vse, da jim bomo pomagali."  

Novo mesto

Za razliko od številnih ostalih občin, pravijo v novomeški, so cene komunalnih storitev za občane ostale enake skozi vse leto. "V oktobru smo bili sicer primorani dvigniti cene določenih komunalnih storitev, a bomo 15-odstotno podražitev (2,15 evra za povprečno štiričlansko družino) do konca leta krili iz občinskega proračuna. Ob tem velja poudariti, da imamo glede na ostale mestne občine drugo najnižjo ceno teh storitev v državi." Kot odgovor na aktualne razmere pa so v Novem mestu sprejeli odlok, s katerim raba energenta zemeljski plin ni več obvezna na območju sistema oskrbe z zemeljskim plinom. Posebnih ukrepov za socialno ogrožene v Krškem še nimajo. V Novi Gorici pa so sporočili, da "sledimo priporočilom vlade glede varčevanja z energijo."

Agencija za energijo: cena ogrevanja najbolj poskočila na Jesenicah in v Trbovljah

V Trbovljah morajo za daljinsko ogrevanje in pripravo sanitarne vode plačati največ, kažejo oktobrski podatki Agencije za energijo. Cena v Trbovljah znaša 257 evrov/MWh, povprečno v državi pa 122 evrov/MWh. Cena daljinskega ogrevanja je v tej občini narasla za 100 odstotkov (če primerjamo oktober 2021 in 2022). Občanom še naprej pomagajo pri plačilu daljinskega ogrevanja. Družine in samske osebe bodo lahko prejele do tri mesece pomoči, pri čemer bo mesečni znesek pomoči priznan do polovice stroška ogrevanja na položnici oz. do največ 100 evrov. 

Na Jesenicah zaradi visokih cen energentov nadaljujejo s socialno pomočjo, ki so jo dodeljevali že lani. Tam je cena ogrevanja oktobra 2021 v primerjavi z oktobrom leto prej narasla za 72 odstotkov. Sicer je oktobra letos padla za slabih 25 odstotkov. 

V nekaterih slovenskih mestih mestnih občin bo prazničnih lučk manj

Praznična okrasitev Ptuja, Krškega, Murske Sobote in Velenja bo v enakem obsegu kot lani. Nekatere občine, med njimi Ptuj, Koper, Murska Sobota, Slovenj Gradec, so se odločile za varčne lučke, so nam sporočili. 

Novoletna osvetlitev bo v Murski Soboti, Mariboru, Kranju in Slovenj Gradcu ponoči ugasnjena, hkrati bodo v Murski Soboti začasno izklopili nenujno okrasno razsvetljavo v obliki talne osvetlitve dreves po mestnih ulicah. Tudi na Jesenicah bodo lučke gorele manj časa kot običajno, odpovedali pa so se dodatni razsvetljavi. 

V Celju se bodo osredotočili na dnevno okrasitev mesta in lokalov. V starem mestnem jedru bodo lokalom zagotovili žive smreke. Svetlobne elemente bodo nadomeščali z nesvetlečimi, ki so manj potratni. Pri okrasitvi mesta bodo porabili manj elektrike kot v prejšnjih letih.  

50 kilometrov prazničnih lučk so v Ljubljani že začeli postavljati. V kakšni meri bodo decembrsko dogajanje izpeljali, bo odvisno od takratne situacije. Strošek lanske okrasitve je znašal 57 evrov na dan oz. skupno 2660 evrov. Sicer praznične lučke marsikje nadomeščajo javno razsvetljavo, ki je v tem času izključena, zato so dejanski stroški okrog tisoč evrov nižji.

Ponekod pa bo novoletna okrasitev letos drugačna. Novomeška, mariborska in trboveljska občina bodo okrašene v zmanjšanem obsegu. In nedaleč stran od Ljubljane? V Domžalah so se razkošni novoletni razsvetljavi letos odpovedali, okrašen bo ostal le manjši del mesta z novoletno jelko v središču. S tem bodo prihranili 60 tisoč evrov, pravijo v občini. "Če vsi skupaj naredimo nekaj v smeri zmanjševanja porabe električne energije, bomo lažje dosegli cilj – manjšo obremenitev električnega omrežja in zimo preživimo brez morebitnih izpadov elektrike."

Zamenjava potratnih svetilk in časovno omejena razsvetljava

V mestnih občinah Maribor, Ptuj, Krško, Koper, Kranj je javna razsvetljava večinoma izvedena z varčnimi LED-svetilkami. Zato na Ptuju ocenjujejo, da bi z izklapljanjem razsvetljave v grobem prihranili samo okrog tri odstotke. V nekaterih občinah – Koper, Kranj, Maribor – zmanjšujejo delovanje javne razsvetljave v nočnem času. V Kranju bodo primestnim krajevnim skupnostim predlagali, da bi ponekod javno razsvetljavo v nočnih urah ugasnile. V Ljubljani prednostno zaradi varnosti osvetljujejo javne površine in infrastrukturo. Prilagajajo nivo osvetljenosti glede na gostoto prometa in vreme. "S preureditvijo osvetlitve nekaterih kulturno-zgodovinskih objektov smo dosegli do 85-odstotno zmanjšanje porabe električne energije za ta namen." Tudi v Slovenj Gradcu se obeta varčevanje, spremembe bodo uvedli pri javni razsvetljavi. 

Nasprotno so ugotovili na Jesenicah, da časovna omejitev razsvetljave in finančni prihranek v tem primeru ne odtehtata med drugim potencialno zmanjšane varnosti občanov. 

V mariborski in novomeški občini imajo fiksno ceno elektrike do konca meseca marca 2023, torej še po predkrizni ceni. V Murski Soboti pa do konca prihodnjega leta. V Mariboru menijo, da je zaradi naraščajočih stroškov energije potrebno sistemsko zavarovati javne zavode na področju kulture in športa (športni objekti, kulturne ustanove ...) ter javno komunalno službo in jim dodeliti status zaščitenih odjemalcev.

Varčevanje v javnih zavodih

Od leta 2017 so v novomeški občini energetsko sanirali 35 javnih zavodov, kar je večina. Med njimi so vse osnovne šole in vrtci. Zato na letni ravni prihranijo cca 3000 MWh. Glede na sklenjeno pogodbo za elektriko imajo v Novem mestu največje težave pri objektih, vezanih na ogrevanje s plinom. "Dodatni stroški morajo biti upoštevani tudi pri določitvi višine povprečnine, sicer občine ne bomo mogle kriti razlike v ceni." Šole in vrtci so sicer uvrščeni na seznam zaščitenih odjemalcev, a cene za te odjemalce navzgor niso omejene s kapico, zato so primorani sklepati pogodbe za devetkratno ceno glede na cene pred krizo, pojasnjujejo v kabinetu novomeškega župana. Prilagodili so obratovanje nekaterih energetsko najbolj obremenjenih objektov – bazen in OIimpijski center Novo mesto. Gotovo pa bo potrebno dodatno zaščititi tudi javna komunalna podjetja, dodajajo. "Pri teh gre namreč za storitve javnih gospodarskih služb, ki zajemajo osnovne življenjske stroške, zato se lahko dvigi cen komunalnih storitev krepko poznajo kot pomemben povzročitelj visoke inflacije." 

V Slovenj Gradcu bodo javne zavode pozvali k racionalnemu trošenju energije, zaenkrat se niso odločili zapreti bazenskega kompleksa Aqualatio.  

Mestna občina Krško se je že v preteklih letih zavedala pomena racionalne porabe energije v svojih zavodih. Zato je pristopila k izgradnji centralnih nadzornih sistemov v objektih, ki so v uporabi in upravljanju zavodov tako s področja varstva otrok, osnovnega šolstva, kulture in drugih zavodov. 

V koprski občini prek pogodbe s Petrolom spremljajo rabo energije in tako znižujejo rabo na 34 večjih javnih objektih. V preteklosti so energetsko sanirali večino objektov, zamenjali dotrajane ogrevalne sisteme, poleg tega so aktivni na področju trajnega in trajnostnega zmanjševanja rabe energije. Pri gradnji novih objektov pa upoštevajo veljavno zakonodajo, ki predvideva gradnjo nizkoenergijskih oz. skoraj ničenergijskih objektov.

Energetska sanacija javnih stavb je bila ena od glavnih prioritet občine Jesenice v zadnjih štirih letih, ta odločitev pa se zdaj kaže za odlično, pravijo, saj so uspeli energetsko sanirati kar nekaj javnih zavodov (šole, vrtci ...).

Posebnega načrta varčevanja še ne pripravljajo v Murski Soboti, saj kaj več od upoštevanja priporočil vlade v tem trenutku niti ne morejo narediti, pravijo v občini. "Do sedaj so nam pa bile zelo naklonjene tudi za ta čas precej ugodne vremenske razmere in smo že po tej poti lahko privarčevali precej energije."

V Celju so se povezali z energetskimi strokovnjaki in posvetovali z zavodi glede racionalne rabe energentov. V novogoriški mestni občini pa odgovarjajo: "Centralizirali bomo sistem ogrevanja v občinski stavbi, ki bo omogočal pregled nad temperaturo v vseh pisarnah v stavbi. Z ogrevanjem v tej jesenski sezoni še nismo začeli. Priporočila vlade smo posredovali tudi na vse naše javne zavode."