Kako študenti, mladi raziskovalci, asistenti za profesorje delajo brezplačno ali za mizerno plačo?

Predavamo namesto profesorjev, ki jih na fakulteti takrat ni ali pa delajo v laboratoriju za trg, pišemo članke, podpišejo se profesorji, tako dobijo avtorske pravice, njim se šteje kot referenca, to so najpogostejša izkoriščanja v akademskih krogih, o čemer se govori v lokalih, zaprtih družbah, ne pa v javnosti, pravi Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus, ki jasno poudari: "Položaj asistentov ni nekaj veličastnega. V resnici gre za garaško delo, včasih za neplačano delo, za suženjsko izkoriščanje."

Po drugi strani pa imamo veliko primerov izkoriščanja v čisti znanosti, v čistem raziskovanju, poudarja predsednik Visokošolskega sindikata Marko Marinčič. Razlogi so očitni. "Posamezniki so ekonomsko odvisni od take osebe, ki ima dva vzvoda moči. To sta položaj na javni ustanovi in denar."

"Za nadobremenitve profesorjev namesto za zaposlitve mladih raziskovalcev"

Pričanje nekdanjega zaposlenega na elektrotehniški fakulteti je bilo jasno in predvsem skrb vzbujajoče. "Veliko posameznikov, ki uporabljajo univerzitetno okolje za svojo tržno dejavnost, nima časa opravljati svoje primarne dejavnosti, poučevanja in raziskovanja na fakulteti, zato nekdo drug izvede predavanja in prejme plačilo preko avtorske pogodbe, torej se dvakrat plača eno stvar. Prvič, kot plačo profesorja, drugič kot honorar tistemu, ki to dejansko opravi, saj se profesor ukvarja s svojo tržno dejavnostjo."

Opozoril nas je na ključen sistemski problem, kam gre denar iz programskih skupin, ki naj bi bile namenjene dolgoročnemu financiranju raziskovalcev. "Velikokrat ta denar uporabijo za plačilo nadobremenitev (op. profesorjev), namesto da bi zaposlili dobre raziskovalce. In na ta način bežijo mladi, ker vidijo, da bodo morali ves čas kimati, saj sicer nimajo nobene možnosti za zaposlitev za nedoločen čas."

Rektor Univerze v Ljubljani (UL) prof. dr. Igor Papič je prepričan, da so nesoglasja, kot so očitki o prisvajanju avtorstev, posledica neurejenih odnosov v neki raziskovalni skupini. 

In pove ravno nasproten primer iz njegove matične fakultete za elektrotehniko. "Mi imamo veliko raziskovalcev zaposlenih za polni delovni čas, in je znesek, ki ga mi porabimo za polne zaposlitve mladih, običajno jim plačujemo tudi doktorate, torej niso plačani od države, večji od zneska izplačanih honorarjev." Papič za svojo raziskovalno skupino trdi: "Izhajam iz tega, da smo partnerji, tudi pri delitvi honorarjev".

"Akademsko suženjstvo" na Fakulteti za arhitekturo

Januarja letos so z anonimnim pismom rektorju prof. dr. Papiču šokirali študenti arhitekture. Opozorili so na nedopustne prakse izkoriščanja študentov pri projektnih delih nekaterih profesorjev. "Želimo opozoriti na hude anomalije, ki se dogajajo na naši fakulteti. Pri vsej tej zgodbi dejavno sodelujejo tudi nekateri profesorji naše fakultete (na žalost številni), ki imajo svoje arhitekturne biroje, v njih pa 'zaposlujejo' študente. Nemalokrat gre pri vsem tem tudi za delo na črno."

Marca letos je pismo napisal še "mlad magistrant arhitekture", tako se je namreč podpisal, ki je predstavil svoja primera dela v biroju. Izpostavljamo prvega, ko je bil še študent arhitekture. 

"V prvem primeru dela v arhitekturnem biroju gre za zelo znan ljubljanski biro, ki ga vodi profesor na arhitekturi. Delo je potekalo v času delovnika, od ponedeljka do petka, 7 ur na dan. Skupno sem opravil dobrih 800 ur dela v biroju. Delal sem skupaj dobrih 6 mesecev. Težava je bila, ker se nikakor nismo uskladili za sprotno plačilo, ampak smo pridno hodili v biro, plačevali za prevoz, malico, denarja pa od nikjer. Plačano smo dobili v skupnem znesku, 4 mesece po tem, ko sem nehal delati. Če preračunam število opravljenih ur in znesek, ki sem ga dobil na koncu, je bil znesek pod 3,5 €/uro neto. Malice in prevoza nismo dobili plačana. Minimalna ura za študenta je bila takrat 4 €/uro neto."

V praksi se tudi po devetih mesecih ni spremenilo (skoraj) nič, pravijo naši anonimni sogovorniki. Študenti še naprej delajo v birojih profesorjev, brezplačno ali za mizerno plačilo. Posledice po pismu so bile tako hude, da si tokrat niti z anonimnim pričevanjem ne upa izpostaviti prav nihče, saj ve, če bi bil "razkrinkan", ima dokončno zaprta prav vsa vrata arhitekturnih birojev, ki jih imajo (skoraj) vsi profesorji na arhitekturi.

Svoj biro ima tudi dekan prof. dr. Matej Blenkuš, ki pravi, da študentov zdaj ne "angažira" pri svojem delu, potrdi pa, da jih je pred dvema, tremi leti.

Blenkuš je s svojim birojem Studio Abiro od leta 2016 prejel 422 tisoč evrov javnega denarja. Bolj zanimivo je, da je posle v skupni vrednosti 60 tisoč evrov dobil na štirih ljubljanskih fakultetah: za matematiko in fiziko, farmacijo, strojništvo in akademiji za likovno umetnost. Blenkuš v tem ne vidi konflikta interesov, "ker so vsi ti posli bili pridobljeni, še preden sem nastopil v funkciji dekana. - Bili pa ste že profesor? - Bil pa sem že profesor."

Ni pa nepomembno, da se profesorji z različnih fakultet dobro poznajo, kar bi lahko pomagalo pri zasebnem poslu. "Absolutno se dobro poznamo. To je seveda naša prednost, ampak v tem primeru vam trdim, da so postopki tako odprti in transparentni, predvsem pa niso utemeljeni zgolj na eni sami osebi, da seveda v tem ne vidim težav."

Profesorji z arhitekture sicer niso množično zastopani med rekorderji. Več kot 30 tisoč evrov dodatkov in honorarjev je prejelo 6 profesorjev, in med njimi ni dekana Blenkuša. Sta pa prodekana Tadej Glažar in Tadeja Zupančič, ki je tudi predstojnica Inštituta za arhitekturo in prostor.

Rekorderka iz arhitekture prof. dr. Martina Zbašnik Senegačnik s 76 tisoč evri dodatkov in honorarja v treh letih je tudi ena od številnih solastnic Inštituta za projektiranje Uniarh, na katerega je od leta 2016 priteklo še skoraj 100 tisoč evrov javnega denarja. Zbašnik Senegačnikovo, ki predava o tehnologiji gradnje in energijski učinkovitosti stavb, so študenti na spletni strani Profesorji.net ocenili zgolj z oceno 1,7 od 5. Zanimivo, solastniki Uniarha so vsi z lestvice "nad 30 tisoč evri". Ob tem je Lucija Momirski Ažman še večinska, dvotretjinska lastnica podjetja za projektiranje, razvoj in inženiring Ljubljana Lasscan. Od leta 2016 je prejela 20 tisočakov javnega denarja.

Zasebno so torej aktivni (vsi) profesorji. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) oz. takratni predsednik Jaka Trilar je januarja zatrdil, da arhitektura ni osamljeni primer. "Dobili smo zgodbo tudi s Fakultete za ekonomijo, kjer študenti pri obveznih vajah opravljajo raziskave za določeno podjetje, ki jih morajo nujno izvesti, da lahko opravijo obvezne vaje."

Pri vpisu na ekonomiji še 25 evrov za sklad za sodelovanje z gospodarstvom

25 evrov je lahko le simbol izkoriščanja študentov oziroma njihov staršev, ki ga ekonomska fakulteta tako, mimogrede pri vpisu, ki pa znaša 29 evrov, dodatno zaračuna za sklad za sodelovanje z gospodarstvom. Za marsikaterega študenta ironično, če vemo, da so podjetja, omenimo le tri, ki so iz vrst ustanoviteljev, tudi člani sveta Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete (CPOEF): Gorenje, Mercator, Kolektor, v tistem CPOEF, preko katerega številni zaposleni profesorji EF opravijo bogate posle, od leta 2016 za 1,4 milijona evrov javnega denarja. Več lahko preberete v tem članku.

Čemu zaračunavajo teh 25 evrov, dekanja prof. dr. Metka Tekavčič sprva ni vedela, tiskovna predstavnica EF Dušica Vehovar Zajc, ki je mimogrede na s. p. od ekonomske fakultete od leta 2016 prejela 162 tisoč evrov, pa je našemu novinarju Tadeju Grešovniku prav to postavko "pozabila" označiti z markerjem. Naknadno je dekanja Tekavčič pojasnila, da je ta znesek namenjen nakupu študijskih primerov, znanstvenih gradiv, licenc, delavnicam, strokovnim ekskurzijam.

Ne gre le za ekonomsko fakulteto in 25 evrov, gre za načine postopanj, kje vse in kako fakultete poskušajo iz študentov iztisniti največ – finančno, bodisi z  njihovim prekarnim ali celo brezplačnim delom.

Dodatek na dodatek = profesorska plača

210 izbrancev, ki si je razdelilo skoraj 12 milijonov evrov ob rednih plačah, je črpalo iz devetih različnih dodatkov (ne nujno iz vseh kategorij dodatkov): položajni dodatek, mentorski dodatek, dodatek za specializacijo, izmensko delo, nočno delo, za povečan obseg dela, dopolnilno delo, za tržno dejavnost, pedagoško nadobremenitev, in seveda zajetnih avtorskih honorarjev, tudi podjemnih pogodb.

Ob izkoriščanju študentov arhitekture je takrat predsednik ŠOS Trilar dejal:  "Na neki način profesorji postajajo dvoživke, podobno kot v zdravstvu. Delajo v javnih zavodih, hkrati pa še v svojih zasebnih podjetjih. Jasno je, da so študenti v teh primerih v podrejenem položaju in da si tega ne upajo izpostavljati. Ta praksa je v visokošolskem prostoru že stalna, zato nekateri študenti tega sploh ne problematizirajo, čeprav je to zelo sporno."

"Nezakonit" položajni dodatek bodo "legalizirali"

Vodilni na fakultetah ljubljanske univerze so tudi edini, ki prejemajo položajni dodatek v višini okoli 5.000 evrov bruto na leto. To je nezakonita in nenamenska poraba javnega denarja, trdijo na Računskem sodišču. Ne izplačujejo si ga niti na mariborski niti primorski univerzi. Po podatkih, ki so nam ga posredovale fakultete (nekatere podatkov o plači niso razčlenile v podrobnosti, zato je znesek gotovo višji), si je deset fakultet v treh letih izplačalo za 655 tisoč evrov položajnega dodatka, 16 fakultet je ta podatek "skrilo" v plačo, saj je znano, da si ga izplačujejo na vseh fakultetah – dekani, prodekani, (ne vsi) predstojniki. 

Kljub opozorilom Računskega sodišča, strokovnih služb ministrstva za izobraževanje bo epilog desetletja dolgega "neposluha" na strani fakultet očitno takšen, da bo zdaj šolsko ministrstvo Jerneja Pikala v noveli Zakona o visokem šolstvu ta dodatek tudi "legaliziralo" in bodo lahko na ta račun tudi legalno imeli vsi višje plače.

Torej, da bodo denimo dekani, ki niso zaposleni kot dekani, še naprej lahko zaposleni kot visokošolski učitelji, dobili pa bodo položajni dodatek za delo dekana in zaslužili več. 

O tem, kako bodo po novem izplačevali preostale dodatke, bomo pisali ob koncu serije člankov Profesorji na dodatkih.