Kako široko bodo zasebniki odprli vrata zdravnikom iz javnih bolnišnic?

Obiskali smo javno bolnišnico Katinara v Trstu. V njej dela zamejska Slovenka Nadia Renzi. Je plastična kirurginja, ki uživa v svojem delu, ker pomaga ljudem, pravi. Dela predvsem rekonstrukcije dojk pacientkam po zdravljenju raka. Z bolnišnico je podpisala ekskluzivno pogodbo, s katero se je odpovedala delu v drugih bolnišnicah.

V Italiji je zdravnikom dovoljeno delati kot zasebnikom, vendar je zaželjeno, da delajo kot zasebniki znotraj bolnišnice. To možnost je izkoristila tudi Renzijeva, ki dela kot zasebnica ob torkih in četrtkih.

Zdravniki pa v Italiji smejo delati tudi izven bolnišnice, vendar ne v javni bolnišnici, ampak zgolj zasebni, ki ni nikakor povezana z javnim denarjem. V tem primeru se morajo odpovedati ekskluzivni pogodbi, ki jo sicer lahko sklenejo z javno bolnišnico, v kateri so zaposleni. Zato dobijo manjšo plačo, približno 800 evrov manj, pravi Renzijeva, ker gre za dodatek za ekskluzivno delo za javno bolnišnico. Renzijeva se za delo na zasebni kliniki ni odločila.

V Avstriji prepoved dela pri zasebnikih 

Zdravniki so glede dela kot zasebniki omejeni tudi v Avstriji. Tam imajo zdravniki sicer lahko zasebno ambulanto, a glede tega dela veljajo pravila. Po besedah Sonje Marie Tesar, strokovne direktorice Bolnišnice Volšperk na avstrijskem Koroškem, mora zdravnik, ki se odloči za zasebno delo, upoštevati določena pravila. Če v bolnišnici primanjkuje kadra zaradi bolniške odsotnosti, dopustov ali česa drugega, mora zdravnik najprej delati v bolnišnici, njegova zasebna praksa pa je drugotnega pomena.

Še ena stroga omejitev, ki velja za zdravnike, zaposlene v javnih bolnišnicah, je, da jim ni dovoljeno delati na zasebnih klinikah, saj bi v tem primeru prišlo do konflikta interesov.

Veliko število zdravnikov s soglasji za delo drugod

Pri nas je zdravnikom dovoljeno delati pri zasebnikih in v drugih javnih zavodih, vendar morajo za to pridobiti od delodajalca soglasje.

V Sloveniji je trenutno aktivnih 7.321 zdravnikov. 5.441 jih po podatkih ministrstva za zdravje dela v javni mreži, v kateri so poleg javnih zdravstvenih zavodov tudi zasebniki koncesionarji. Koliko zdravnikov je zaposlenih samo pri zasebnih koncesionarjih, ne ve nihče.

Smo pa od večjih bolnišnic dobili podatke, koliko njihovih zaposlenih ima izdano soglasje za delo izven bolnišnice. Glede na to, da ima največ zaposlenih zdravnikov ljubljanski UKC, in sicer 1.551, je tudi število tistih, ki delajo poleg redne službe tudi drugod, najvišje. Soglasje v naši največji bolnišnici ima dobra tretjina zdravnikov oziroma 467 zdravnikov. Sledita mariborski UKC s 189 zdravniki ter celjska bolnišnica, v kateri dela pri zasebnikih ali v javnih zdravstvenih ustanovah 105 zdravnikov.

Ne več k čistim zasebnikom

Nova pravila, ki jih napoveduje z uredbo ter predlogom novele Zakona o zdravstveni dejavnosti ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in s katerimi je zdravnike razburila, nekatere direktorje bolnišnic pa spravila v stisko, ker se bojijo novih odhodov zdravnikov, gredo v smer, da se omeji število storitev na tim. V zakonu bo določeno, koliko zaposlenih bodo morali imeti zasebniki koncesionarji, če bodo želeli izvesti določeno število storitev. 

Za javni denar zasebnik koncesionar ne bo mogel imeti več s. p.- ja in zdravnikov na podjemnih pogodbah, ampak zgolj zaposlene, za katere bo moral plačevati dopuste, bolniške, izobraževanja. Sicer bo lahko pri njem delal tudi zdravnik iz javnega zdravstvenega zavoda, ki bo imel soglasje, vendar zaradi tega koncesionar od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne bo dobil več denarja.

Na vprašanje, kaj bo to pomenilo za Diagnostični center Bled, njegov generalni direktor Zvone Novina odgovarja, da nič. Kot pravi, je prvi, ki podpira zakon, zasebniki pa, da znajo poslovati tudi samo z zaposlenimi. V tej zasebni družbi s koncesijo imajo sicer zaposlenih 80 zdravnikov. 

O delu zdravnikov izven javnega zdravstvenega zavoda, v katerem so zaposleni, bo še naprej odločal direktor, vendar bodo pogoji za pridobitev soglasja strožji.

"Direktorji imajo že zdaj neko avtonomno pravico, da izdajajo soglasja, pri čemer se ve, da morajo zagotoviti, da se javnemu zavodu ne dela škoda. Po novem pa bomo to malo bolj eksplicitno napisali v zakonu, da bo bolj jasno, kdaj se lahko izdajo soglasja," poudarja ministrica Prevolnik Ruplova. 

Med drugim se obeta sprememba glede časovnega obdobja, za katerega velja soglasje. Soglasja se bodo izdajala za šest mesecev, zdaj se za 12 mesecev, novost je tudi, da če je soglasje zaposlenemu preklicano, se v šestih mesecih od preklica, ne glede na izpolnjevanje pogojev, drugo soglasje ne sme izdati. 

Ena od novosti je, da bo treba meriti efektivno obremenitev, se pravi, koliko nek zaposleni naredi, in sicer tri mesece pred izdajo soglasja. Na ministrstvu zdaj hitijo s pripravo metodologije za merjenje efektivne obremenitve zaposlenih. 

Množičen odhod zdravnikov iz bolnišnic?

Danes je zelo velik delež zdravnikov, ki delajo pri zasebnikih koncesionarjih ali pri čistih zasebnikih. Denimo radiologija, pri čemer se že okrog 60 % radioloških storitev izvaja pri zasebnikih. 

Da se bodo nekateri zdravniki odločili za delo pri zasebniku, se ministrica Prevolnik Rupel zaveda, je pa prepričana, da bi beg lahko ustavili z ureditvijo posameznih področij, kar namerava vlada storiti z uredbo in novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Vprašanje pa je, ali bodo čisti zasebniki in zasebniki koncesionarji res tako na veliko zaposlovali, česar se nekateri najbolj bojijo. Miran Kovač, prokurist Medilaba, zasebne družbe s koncesijo za opravljanje radioloških storitev, pravi, da je število zaposlenih v družbi omejeno. Zaposlili bi jih od dva do pet, nikakor pa ne množično, pravi Kovač.

Tudi v Diagnostičnem centru Bled zanikajo, da bi, kot pravi generalni direktor Novina, množično osiromašili javne zavode.

Ministrica Prevolnik Rupel se zaveda, da bodo nekateri zdravniki res zapustili javni zdravstveni sistem, a bo to po njenem odvisno tudi od tega, kako bodo uredili posamezna področja.