KPK pri Mešiču ugotovila nasprotje interesov, ker je glasoval sam zase
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pri Andreju Mešiču ugotovila nasprotje interesov, ker je glasoval sam zase. Mešič je dejal, da "njegov glas v nobenem primeru ni odigral glavne vloge, ni bil odločilen, bilo je še sedem, osem glasov viška."
KPK je letos ugotovila, da je Mešič storil prekršek, ker je na redni seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja glasoval o predlogu za imenovanje predstavnikov občine v svet zdravstvenega doma in ko je na redni seji mestnega sveta glasoval o sklepu o imenovanju predstavnikov občine v svet zdravstvenega doma, pri čemer je bil za predstavnika občine kot kandidat predlagan on sam. "S tem se je znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, saj se ni izločil iz postopka obravnave in odločanja ter o okoliščinah nasprotja interesov ni pisno obvestil svojega nadrejenega oz. predstojnika."
Tovrstne okoliščine (glasovanje zase) sodijo med najbolj tipične oz. pogoste okoliščine, ki vplivajo ali pa ustvarjajo videz, da vplivajo na objektivnost in nepristranskost opravljanja javnih nalog uradne osebe, pojasnjuje KPK. "Andrej Mešič bi se tako iz omenjenih glasovanj moral izločiti, poleg tega pa bi ob zaznavi teh okoliščin moral pisno obvestiti ostale člane KMVVI, župana in ostale mestne svetnike ter počakati na njihovo odločitev. Ker tega ni storil, je ravnal v nasprotju s 37. členom ZIntPK." KPK mu je izrekla globo v višini 400 evrov. Odločba KPK je pravnomočna, saj se Mešič nanjo ni pritožil.
Trditev Mešiča, da njegov glas ni bil odločilen, sicer drži. Na seji mestnega sveta občine je za njegovo imenovanje glasovalo 15 svetnikov, sedem jih je bilo proti. Vendar, kot pravi KPK, v primeru ugotavljanja nasprotja interesov to niti ni bistveno. Ključno je, da že glasovanje samega zase pomeni nasprotje interesov in bi se Mešič moral izločiti.
Horvat ovaden v zadevi Mura
Mitja Horvat je bil leta 2011 med kazensko ovadenimi v zadevi Mura. Na soočenju je dejal, da je bilo ovadeno takratno vodstvo. "V Muri sem bil pred 20 leti. Deloval sem v Nemčiji, ne v Murski Soboti, in kar se je dogajalo v Murski Soboti nisem imel vpliva. Kazenske ovadbe so bile zavržene in mislim, da je s tem zadeva končana."
Horvat je bil po podatkih svojega Linkedin profila direktor Murine nemške družbe Trendline med januarjem 2005 in majem 2009, kar je manj kot 20 let nazaj. Murskosoboški policisti so podali dve kazenski ovadbi, ki se nanašata na 12 kaznivih dejanj, storilo pa naj bi jih pet oseb. Štirim so očitali zlorabo položaja, ponareditev ali uničevanje poslovnih listin in devet kaznivih dejanj poslovne goljufije na škodo pogodbenih izvajalcev. Eni odgovorni osebi hčerinske družbe pa so očitali storitev kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin, kar se nanaša na poslovno poročilo, potrebe za konsolidacijo letnih bilanc in pripravo načrtov za poslovno leto 2009.
Po neuradnih, a zanesljivih podatkih so bili takrat ovadeni nekdanji predsednik uprave Mure Franc Huber, nekdanji prokurist Zdenko Podlesnik, nekdanji predsednik nadzornega sveta Roman Ambrož, nekdanji direktor Murine družbe Trendline v Nemčiji Mitja Horvat in Hubrov sin Niko Huber, lastnik družbe Huber. Ovadbe naj bi bile povezane z odhodom Hubra z mesta predsednika uprave Mure aprila 2009, ki ob tem ni dobil celotne odpravnine, njegov naslednik Zdenko Podlesnik pa je pogodbo o svetovanju v Muri podpisal s podjetjem Huber. Dva od treh obrokov v višini po 5000 evrov je Mura plačala, tretjega pa Podlesnik ni izplačal, je pa trdil, da je vse zakonito. Ob tem so krožila namigovanja, da naj bi šlo za fiktivno pogodbo in da je bil prek nje v resnici plačan preostanek Hubrove odpravnine.
Pogodba se je nanašala na svetovanje Hubrove žene Zdenke Huber, ki je izvajala notranjo revizijo v Murini hčerinski družbi Trendline v Nemčiji. V tej je bil eden od dveh članov uprave Mitja Horvat, zaradi suma kaznivega dejanja pa je bil z mesta krivdno razrešen. Roman Ambrož je bil v tem času predsednik nadzornega sveta Mure.
Za pojasnilo, ali so bile ovadbe res zavržene, kot pravi Horvat, smo se obrnili na murskosoboško policijo. Odgovorili so nam, da nam "na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo podati odgovora". Po objavi članka so nam odgovorili iz okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti, da so bile "kazenske ovadbe zoper Franca Hubra, Zdenka Podlesnika, Romana Ambroža, Mitjo Horvata in Nika Boruta Hubra zavržene." Mitja Horvat pa nam je poslal potrdilo o nekaznovanosti in s tem potrdil, da je bila kazenska ovadba zavržena, zato izjava drži.
Občina naglo povečevala položnice?
Pri razpravi o naraščajočih zneskih položnic za energijo je Mešič komentiral, da je "v zadnjih osmih letih oblast, ki je bila SD-jeva, rapidno povečevala vse te položnice."
Zadnja dva mandata je občino Murska Sobota vodil Aleksander Jevšek, s podporo SD. Županovanje je predčasno prekinil letošnjega junija, ker je postal minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Občina sicer ne določa cen na položnicah za elektriko, ogrevanje. Cene elektrike se oblikujejo na borzi, cena ogrevanja pa je odvisna od vrste energenta, lokacije (daljinsko ogrevanje v mestu), razmer na trgu ... Občina cen tudi ne regulira, to je v pristojnosti vlade. Lahko cene le ublaži s subvencijami. Zato izjava Mešiča ne drži.
