Levica in Stranka AB bi žico in panelno ograjo odstranili, ostali obdržali

Trenutno je na meji s Hrvaško postavljenih 172 km zaščitnih tehničnih ovir (114 km rezilne žice in 58 km panelnih ograj) ter 301 vrata. Nakup in postavitev ograje 20 različnim dobaviteljem, je državo stalo 13,6 milijonov evrov.

200 kilometrov rezilne žice na zalogo?

Na Zavodu za blagovne rezerve imajo sicer še vedno pod oznako interno celotno dokumentacijo v zvezi z nabavo in postavitvijo tehničnih ovir. Tako še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje, ali so res kupili 400 kilometrov rezilne žice oziroma 200 kilometrov na zalogo.

O tem, ali sta žičnata oziroma panelna ograja pravi odgovor na zajezitev vstopa ilegalnih migrantov v Slovenijo, so mnenja še vedno deljena.

Boštjan Šefic, državni sekretar na MNZ v izjavi za 24ur ni izključil postavitve novih kilometrov ograje na delih meje ob reki Kolpi, kjer se je doslej utopilo sedem prebežnikov. "So ocene, da bi bilo potrebno na posameznih točkah postaviti nekaj začasnih tehničnih ovir, v okviru teh panelnih ograj. Vendar končne odločitve še ni."

V letošnjem letu, do vključno 29. 5. je slovenska policija obravnavala 2.289 oseb zaradi nezakonitega prestopa državne meje, kar je trikrat več kot v enakem obdobju lani. Največ jih je bilo obravnavanih na območju Bele Krajine in Ilirske Bistrice.

V Sloveniji ostanejo le redki. Trenutno je v Sloveniji 300 prosilcev za mednarodno zaščito in 480 oseb s priznano mednarodno zaščito. Letos je mednarodno zaščito dobilo 36 oseb. Za primerjavo, med prvim migracijskim valom leta 2015, trajal je do marca 2016, je Slovenijo prečkalo skoraj pol milijona ljudi, zaradi česar se je občutno povečalo število prosilcev za mednarodno zaščito. Če je bilo, denimo, januarja 2016 zgolj 17 prosilcev, jih je bilo mesec kasneje 270.

Parlamentarnim strankam in Listi Marjana Šarca, ki ga javnomnenjske raziskave uvrščajo v ospredje, smo zastavili vprašanje: "Boste obdržali ali odstranili ograjo na meji? Če jo boste, zakaj in kdaj oziroma zakaj ne?" Odgovore strank objavljamo v celoti.

DeSUS

Glede na nepredvidljive razmere naj panelne ograje začasno ostanejo, dodatnih pa ne bi postavljali. Bojimo pa se, da sama žica ne bo pripomogla k temu, da bi lahko obvladovali migracijske tokove. Treba je okrepiti policijske enote, zdravniško službo, humanitarne ekipe. Mislimo pa, da bi morali južno mejo varovati na sodobnejši način, s sodobnejšimi sredstvi. Danes so na voljo satelitske slike. Več sredstev bi morali nameniti za helikopterje s katerimi bi bolj učinkovito nadzirali teren. Najpomembnejša pa bi bila enotna migracijska politika na nivoju EU, te pa na žalost ni.

Levica

Ograjo bi odstranili takoj, ker gre za nehuman ukrep, ki je povrh vsega še nepotreben strošek ter grožnja dobrobiti ljudi in živali. Pred leti (2000) je policija zabeležila 19-krat več nezakonitih prehodov meje (35.914) kot lani (1.930), pa takratna vlada ni postavila bodeče žice in ni poslala vojske na mejo. Ograja in vojaške patrulje so državljane do zdaj stali vsaj 20 milijonov evrov, ki bi jih lahko uporabili v koristne namene.

LMŠ

Slovenija je dolžna zaščititi slovensko in tudi Schengensko mejo. Rezilno žico je potrebno nadomestiti s panelno ograjo in obenem okrepiti fizično kontrolo na meji ter biti pripravljen, če se bo rast nezakonitih migracijskih prehodov meje nadaljevala. Glavna težava pa je, da EU nima skupne politike do teh vprašanj. EU bi morala skupaj zaščititi zunanje meje, ne da se vse prelaga samo na države, ki imajo mejo z državami, ki niso del Schengna. V primeru, da mi ne bomo izvajali varovanja meje na tak način, bo Avstrija zagotovo zaprla mejo, mi bomo pa ostali zunaj. To pomeni žep. Seveda pa je edina trajna rešitev reševanje kriznih situacij na izvoru. Tu pa Slovenija sama ne more nič narediti, to lahko uredijo le velesile, ki jim pa to zaenkrat ne gre od rok.

NSi

Dokler varnostne razmere ob državni meji ne bodo povsem dobre, bomo ograjo obdržali. V Novi Sloveniji izpostavljamo pomen spoštovanja schengenskih pravil in nadzora na schengenski meji s Hrvaško. Balkanska migrantska pot je namreč še vedno aktivna in po uradnih podatkih v Slovenijo dnevno ilegalno vstopi več oseb. Mejo moramo učinkovito varovati, preprečiti ilegalno prehajanje, predvsem pa preprečiti ilegalnim migrantom, da bi nadlegovali državljane ob meji. Neustrezno varovanje meje bi lahko pripeljalo do še strožjega nadzora avstrijskih varnostnih organov in »de facto« prestavitev schengena proti severu. V NSi bomo zato ukrenili vse potrebno, da se meja zavaruje, da se zavarujejo državljani in njihovo imetje ob meji in da se ilegalne migracije dosledno preprečuje. Za to bomo v NSi namenili povečana sredstva za ustrezno kadrovsko popolnjenost policije, kot tudi za ustrezna materialno-tehnična sredstva, ki bodo v pomoč pri nadzoru meje.

Stranka AB

Vlada Mira Cerarja se je leta 2015 na migrante odzvala, kolikor dobro se je lahko, in njen takratni odziv je treba pohvaliti. Zdaj je čas, da bodečo žico umaknemo z meje. Slovenija je varna država, z okrepitvijo obmejne policije pa bomo zagotovili, da bo ostala sočutna in varna še naprej. Umaknemo jo lahko takoj.  Migracije ljudi v Evropsko unijo so sicer vprašanje, ki ga Slovenija ne bo zmogla rešiti sama. To je skupen problem Evropske unije – in če smo skupaj, bi morali to tudi reševati skupaj. Države bi se preprosto morale držati dogovorjenih ukrepov, pa migracije sploh ne bi bile tema volitev.   

SD

Namesto sedanje žice bi bila po našem primernejša rešitev panelna ograja, ki bi bila odvisna od ocene tveganj in od tega ali lahko računamo na to, da bi sosednja Hrvaška ob ponovni krizi ravnala enako, kot je leta 2015, ali pa se bo obnašala kot zrela evropska država ter kandidatka za Schengenski sistem.

SDS

Dokler obstaja nevarnost ponovitve migrantskega toka, ograje ne bi umaknili. Razmislili bi tudi o možnostih, kako poleg ograje postaviti tudi druge tehnične ovire za preprečevanje vstopa ilegalnih migrantov v Slovenijo.

Menimo, da je ohranitev tehničnih ovir (panelna ograja) smiselna, ker namestitev teh ovir zmanjšuje nezakonite prehode državne meje, krepi varnost državljank in državljanov. Slovenska vlada je sicer ograjo postavila, ko zanjo v danem trenutku ni bilo več potrebe. Je pa dejstvo, da so mednarodne razmere nepredvidljive in se lahko balkanska migrantska pot kadarkoli znova odpre.

SMC

Migracijska kriza, s katero se soočamo, dosega svetovne razsežnosti, pri tem pa pogled v prihodnost ne obeta hitrega izboljšanja. V letošnjem letu beležimo v Sloveniji porast ilegalnih prehodov naše meje. Ta trend se bo zaradi ugodnejših vremenskih razmer nadaljeval tudi v prihajajočih mesecih.

V SMC se zavzemamo za zagotavljanje varnosti državljanov kot tudi migrantov, ter ob tem opozarjamo na nujno humano obravnavo vseh prosilcev za mednarodno zaščito. Tehnične ovire so - zaradi vsega zapisanega - v tem trenutku (še vedno) nujno potrebne. Nenazadanje tudi zato, ker smo bili v preteklih mesecih priča smrtnim žrtvam ravno na območjih, kjer tehničnih ovir ni.

V SMC pričakujemo skupno in učinkovito rešitev migracijskega vprašanja na ravni Evrope, a se zavedamo, da pri tem Slovenija ne more ostati pasivna nema opazovalka. Nadaljevati moramo s politiko dialoga in sodelovanja, ki jo izvaja vlada dr. Cerarja. Pomembno je vedeti, da je predsednik vlade s svojimi predlogi za reševanje migracijskega vprašanja pomembno prispeval k kratkoročnemu zaustavljanju migracijskega toka, a dolgoročno rešitev tega vprašanja lahko ponudi zgolj EU ob močni podpori vseh držav članic. Slovenija najbolj obremenjenim državam na migracijski poti skozi Evropo pomaga tako finančno kot kadrovsko, hkrati pa, četudi je najmanjša država na tej poti med Grčijo in Nemčijo, spoštuje mednarodne solidarnostne zaveze, sprejete na ravni EU, glede premestitve in preselitve prosilcev za azil iz drugih držav.