Kaj na okoliških letališčih delajo prav in kaj pri nas narobe?

"Evropski kongres pomeni, da je treba vsaj tisoč ljudi v dveh dneh pripeljati k nam in potem tudi toliko ljudi v dveh dneh odpeljati iz države ven," razlaga Simon Herman, priznani ljubljanski travmatolog, ki je tudi predsednik sekcije za ukrepanje zdravstva ob velikih nesrečah. Pred dobrim mesecem dni je bil med organizatorji evropskega kongresa za kirurge, urgentne kirurge in travmatologe. Razlaga, da je bilo zaradi slabih letalskih povezav kar nekaj pritožb, kako težko je priti k nam. Tudi udeležba je bila, razlaga, precej slabša kot pred skoraj dvajsetimi leti, ko je Ljubljana nazadnje gostila podoben kongres. 

Zdravniki so sicer večinoma prileteli na okoliška letališča, od koder so jih s kombiji vozili v Ljubljano. A ker si, razlaga Herman, nekateri zaradi enega kongresa niso mogli privoščiti večurnega dodatnega potovanja, na primer iz Gradca, z Dunaja ali pa, kar se zdaj že redno dogaja, ob večkilometrskih gnečah na primorki, iz Benetk, so udeležbo množično odpovedovali. "Posledično se je izkazalo, da je bilo na kongresu največ Italijanov, Avstrijcev in Hrvatov. Nemcev je bilo precej manj, kot smo pričakovali, da o Skandinavcih sploh ne govorim. Za primerjavo, podoben kongres je bil v Ljubljani leta 2006. Takrat je bilo 1300 udeležencev, od tega jih je bilo več kot 120 iz Združenega kraljestva, letos pa so bili iz Združenega kraljestva samo dva ali trije." 

Uhaja nam 300 tisoč potnikov

V radiju 200 kilometrov oddaljenosti od praktično vseh večjih slovenskih mest imamo kar pet močnih mednarodnih letališč: Benetke, Trst, Dunaj, Gradec in Zagreb. Če pogledamo številke, zapisane v analizi podatkov o letalski povezljivosti Slovenije med letoma 2018 in 2022, ki jo je za infrastrukturno ministrstvo pripravil letalski analitik Matej Eljon, je med slovenskimi potniki najbolj priljubljeno od Ljubljane 150 kilometrov oddaljeno letališče v Zagrebu. V prvih desetih mesecih lanskega leta je letalske karte pri njihovih prevoznikih kupilo 41 tisoč Slovencev. A to so, razlaga Eljon, zgolj podatki za karte, ki so jih Slovenci kupili pri tako imenovanih tradicionalnih letalskih družbah, "kot je Lufthansa ali pa Iberia, ki te podatke tudi razkrivata".

"V tem trenutku nam, po izračunih, letno uhaja približno 300 tisoč potnikov na sosednja letališča. To je zelo pesimistična ocena, ker točnih podatkov od nizkocenovnih prevoznikov nimamo," razlaga Eljon. Za primerjavo, v prvih desetih mesecih so Slovenci kupili dobrih 16 tisoč kart za beneško letališče, 12 tisoč kart za odhode z letališča na Dunaju in dobrih tri tisoč letalskih kart za lete s tržaškega letališča.

"Slovenija je izbrisana z zemljevida sveta"

"Seveda se boš raje odpeljal na bližnje letališče, kjer so povezave večje in frekventnejše," je za rubriko 24UR Fokus razlagal tudi Gregor Rozina, nekdanji član kabinskega osebja pri Adrii. Letalstvo je po 14 letih, delal je kot stevard, zapustil prav z dnem, ko je slovenski nacionalni prevoznik pristal v stečaju. "Slovenija je postala izbrisana z zemljevida sveta ... Kdor rad potuje, je to prav gotovo opazil. Na primer, ko sem se pred kratkim vrnil s Kanarskih otokov, sem moral prespati v Frankfurtu, ker se enostavno nisem mogel z nobeno kombinacijo letov tisti dan vrniti v Ljubljano."

Nekdanji dolgoletni pilot Adrie Primož Jovanovič je sicer prepričan, da je Slovenija pristala med najslabšimi prav zaradi propada Adrie sredi leta 2019. "Bili so direktorji, ki so znali voditi to podjetje do nekje 15 let nazaj, ko se je začelo obdobje neznanja pri vodenju podjetja," razlaga Jovanovič. Vodilni kadri niso imeli potrebnih strokovnih znanj, saj so namesto iz letalske panoge prihajali iz gospodarstva, opisuje. "In tu je še prodaja. Pa ni problem, da se je Adrio prodalo, ampak je problem, komu se jo je prodalo. Prodaja nemškemu skladu je bila zadnji žebelj v krsto temu podjetju." 

In če smo takrat poslušali, da bodo namesto Adrie prišli drugi letalski prevozniki, se to na koncu ni zgodilo. "Mi smo takrat točno na to opozarjali. Mi nismo govorili na pamet, s kolegi piloti imamo namreč več kot 30-letne izkušnje iz letalstva. Našli smo analize in ugotovili, da je slovenski trg tako specifičen, da letalskih prevoznikov ne bo," pravi Jovanovič. Kot primer navaja zagrebško letališče, kjer ima svojo bazo hrvaški nacionalni prevoznik Croatia Airlines. "Kljub temu, da imajo svojega nacionalnega prevoznika, imajo tudi številne druge. Prisotnost nacionalnega prevoznika torej ne vpliva na to, ali bodo tuji prevozniki prišli ali ne." Pri nas pa ni ekonomskega interesa za tuje letalske družbe, ker smo premajhen trg, še pojasnjuje. 

Tudi letos letalska povezljivost ne bo bistveno okrevala

"Število potnikov je v prvih treh mesecih še vedno za 41 odstotkov manjše, če te številke primerjamo z letom 2019. Se pravi, da nam ne gre kaj dosti bolje," razlaga letalski analitik Matej Eljon. Pravi, da smo tako še daleč od številk, ki smo jih na našem največjem letališču beležili pred časom korone. Na drugi strani so, je izračunal, "vse ostale regije vzhodno od nas, kar se tiče števila potnikov, bistveno zrasle". 

Hrvaška je v prvih treh mesecih naštela za 12 odstotkov več potnikov kot leta 2019. Bosna in Hercegovina za dobrih 11 odstotkov več, Srbija pa ima celo 26 odstotkov več potnikov. 

Zagrebško letališče bo slovenske potnike privabljalo tudi z direktnimi avtobusnimi prevozi

Za rubriko 24UR Fokus smo se odpravili na osrednje hrvaško letališče Franja Tuđmana. Približno pet odstotkov vseh potnikov je tam Slovencev. Če preračunamo, so imeli tako lani 150 tisoč potnikov iz naše države. "Letos pričakujemo, da se bo ta številka dvignila na 200 tisoč potnikov, predvsem zaradi vstopa v Schengen. Od začetka leta namreč beležimo skokovit porast slovenskih potnikov," razlaga tamkajšnji vodja letališkega razvoja Yavuz Aytis.

Letališče je bilo na novo zgrajeno leta 2017. V izgradnjo novega potniškega terminala so vložili okoli 300 milijonov evrov. "Stavba je že zasnovana z namenom, da lahko oskrbimo do osem milijonov potnikov, tako da se letališče lahko širi naprej. Trenutna kapaciteta je sicer pet milijonov potnikov," razlaga Aytis. Zagrebško letališče ima precej trgovin, kavarn, restavracij. Kot razlaga njihova predstavnica Lidija Capković Martinek, namreč "že dolgo časa velja, da so letališča na nek način postala tudi nakupovalni centri".

Hrvaška letališča so sicer v Schengen vstopila pred tremi meseci, malo pozneje kot hrvaške kopenske meje. Spremenjen mejni režim za potnike pomeni, da jim za potovanja v ostale države Evropske unije ni več treba skozi letalsko mejno kontrolo. "Kar pomeni, da je potovanje iz Zagreba postalo še preprostejše," dodaja Aytis.

Dodatne slovenske potnike bodo sicer poskušali pridobiti tudi z letališkim avtobusom, ki bo od tega meseca večkrat na dan vozil med središčem Ljubljane in njihovim letališčem. "Ni ravno etično, da komentiram letališče, ki nam je konkurenca. Ampak ... Ljubljana sicer ima potencial, ampak pomanjkljivost je, da je preblizu drugim letališčem. Benetke, tam je zelo veliko letališče, Trst, Zagreb, Gradec in tudi Dunaj." Tako glavne težave našega osrednjega letališča opiše Aytis.

Za primerjavo, iz Zagreba je ta trenutek mogoče leteti z 31 letalskimi družbami na 60 destinacij, iz Ljubljane pa z 18 letalskimi družbami na 22 destinacij.

V Zagrebu ima sedež Ryanair, v Gradcu Eurowings

Ogromno potnikov na okoliška letališča sicer pritegnejo nizkocenovni prevozniki. Na zagrebškem letališču ima svojo bazo eden največjih na svetu, irski Ryanair. Pred nekaj tedni pa je v Gradcu svojo dodatno bazo vzpostavila še nemška letalska družba Eurowings. "Naše letališče v Gradcu bo kot največje regijsko letališče v alpsko-jadranskem prostoru v prihodnje zagotavljalo razširjeno ponudbo priljubljenih povezav v Evropi," je ob odprtju nove baze zapisalo vodstvo letališča tik ob avstrijski meji s Slovenijo.

"Velik problem je, ker je Slovenija zelo majhen trg," je za rubriko 24UR Fokus razlagal tudi Peter Grašek, nekdanji direktor Adrie. Potencial Slovenije je, pravi, maksimalno 400 tisoč potnikov. "Od tega ga poberejo velik del že v Ljubljani obstoječi prevozniki in okoliška letališča, ki veliko bolje izvajajo storitev potniškega in tudi tovornega prometa." Grašek spomni, da je bilo ljubljansko letališče že v njegovih časih zelo drago: "Glede storitev, ki jih morajo letalski prevozniki plačevati, pa pri gorivu, kerozinu, je bilo vedno izredno drago. Tu bi se dalo z bolj konkurenčnimi cenami pridobiti še kakšnega prevoznika več."

Na drugi strani pa vodstvo ljubljanskega letališča pravi, da delajo vse, kar je v njihovi moči in da novim letalskim ponudnikom ponujajo ugodne popuste. "Da bi pospešili okrevanje, smo uvedli celovito shemo ponudbe, ki omogoča letalskim družbam, da prvo leto zmanjšajo letališke pristojbine za kar 90 odstotkov," razlaga poslovna direktorica Fraporta Babett Stapel. Poleg tega imajo, razlaga, tudi dodatni triletni program ugodnosti za letalske družbe. "Tako da smo dobro pripravljeni. Ampak odločitev, kam se bo letelo, je odvisna od letalskih družb in odločitve poganja povpraševanje. To je pač ekonomija."

Poslovna direktorica razlaga tudi, da so pri čarterskih letih že pri številu potnikov, ki jih je ljubljansko letališče imelo leta 2019. "Kar je bil cilj sicer prihodnje leto. Letos ponujamo 39 destinacij v 20 držav in če zraven prištejemo še 22 destinacij na rednih linijah, mislim, da lahko greste marsikam iz Ljubljane."

Ljubljansko letališče je sicer država prodala pred devetimi leti. Nemški Fraport je takrat za delnico plačal dobrih 60 evrov, kar pomeni, da je za celotno družbo moral odšteti dobrih 234  milijonov evrov. Fraport danes po svetu upravlja trideset letališč, najbolj znano v skupini je eno največjih v Evropi – frankfurtsko letališče.

Ljubljansko letališče sicer zadnja leta posluje dokaj dobro. Leta 2018 so, ob dobrih 46 milijonih evrih prihodka, ustvarili skoraj 12 milijonov evrov dobička. V zadnjih petih letih so zgolj v letu 2020 ustvarili dobrih 6 milijonov evrov izgube. Leta 2021 in leta 2022 pa so spet poslovali pozitivno, dobiček se giblje okoli 900 tisoč evrov.