Kaj imajo bolniki od milijonov zavarovalnic?

Leta poskusov, razprav, lobiranj, tudi groženj so spremljala ukinjanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kako zelo so se ga zavarovalnice, na katere so leteli očitki o milijonskih dobičkov, oklepale, govori število lobiranj. Samo v času Šarčeve vlade je bilo od Vzajemne prijavljenih 56 lobiranj v DZ. Da bodo zavarovanci, bolniki, ker ga ne bodo več pobirale zavarovalnice, na slabšem, da bodo težje dostopali do zdravnikov, so bile v času ukinjanja pogoste grožnje, opozorila. Se je to res zgodilo? Imamo danes zato kaj manj pravic ali pa morda več glede na to, da se dobički, stroški zavarovalnic prelivajo na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)?

Denar od premij nekdanjega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se od 1. januarja letos namesto v tri zavarovalnice (Vzajemna, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica in Generali) steka v blagajno ZZZS kot novi obvezni zdravstveni prispevek. 

Prej milijoni za stroške dopolnilnih zavarovalnic

Eden glavnih razlogov, zakaj so želele različne vlade ukiniti dopolnilno zavarovanje, so bili dobički ter visoki stroški delovanja, ki so jih prikazovale zavarovalnice, ki so pobirale premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zadnji dve leti pred njegovo ukinitvijo so bile sicer v rdečih številkah, so pa imele zato leta prej visoke dobičke. Samo v letu 2022, to je v letu pred sprejeto ukinitvijo omenjenega prispevka, skupno 14,5 milijona evrov. V oči so bodli predvsem visoki stroški, ki so jih zavarovalnice prikazovale zaradi pobiranja omenjenega prispevka. Leta 2022 so za svoje delovanje, med drugim tudi za visoke plače upravam, predsednik uprave Vzajemne je imel denimo tega leta mesečno 18.650 evrov bruto plače, namenile 66 milijonov evrov. 

Denar, prej namenjen za delovanje zavarovalnic, zdaj konča v zdravstveni blagajni ZZZS. Je zato za bolnike danes kaj drugače? 

V blagajno ZZZS lani 673 milijonov od novega prispevka

Lani je imel ZZZS 5,3 milijarde evrov prihodkov. Iz državnega proračuna je dobil 344 milijonov evrov, s prispevki od obveznega zdravstvenega zavarovanja pa 4,8 milijarde, od tega 695 milijona evrov od novega obveznega zdravstvenega prispevka. 

Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je bila v preteklosti glede tega, kaj bo za bolnike pomenilo to, da bo namesto zavarovalnic denar po novem imel ZZZS, previdna. Predlani je za našo rubriko 24UR Dejstva izjavila, da sprememba po njenem verjetno ne bo prinesla več storitev, ampak ohranitev njihovega nabora. Danes, leto dni po spremembi, Mlakarjeva poudarja, da ne le, da niso ukinili nobene pravice, ampak so celo dodajali nove.

"Širili smo nabor zdravil, novih metod zdravljenja, v letošnjem letu nadaljujemo z ukinjanjem zobnega amalgama, ki ga nadomeščamo z novo pravico po belih zalivkah, kar pomeni, da zavarovanci ne bodo več doplačevali belih, kompozitnih zalivk v t. i. stranskem, nevidnem predelu čeljusti," našteva generalna direktorica Mlakarjeva in dodaja, da vsako leto širijo seznam medicinskih pripomočkov zaradi napredka v tehnologiji, zlasti na področju sladkorne bolezni.

"Ker (vsako)letnega stroška (66 milijonov evrov) ni več, so se za polovico zmanjšali administrativni stroški delovanja zdravstvenega zavarovanja, saj so bili stroški za delovanje ZZZS v letu 2024 celo nižji od 66 milijonov evrov in so znašali 64,2 milijona evrov. Posledično je bilo možno zagotoviti več denarja za izvajanje zdravstvenih storitev," so prepričani na ZZZS.

Med novostmi, ki so se zgodile lani, torej v času, ko so začeli prejemati denar od obveznih zdravstvenih prispevkov, navajajo tudi širitev mreže izvajalcev z dodatnimi ambulantami,  med drugim v družinski medicini, pediatriji, ginekologiji, zobozdravstvu in fizioterapiji.

A vsega tega ne moremo pripisati le milijonom, ki jih po novem dobi ZZZS iz obveznega zdravstvenega prispevka. V isto vrečo se namreč steka tudi denar od obveznega zavarovanja in iz proračuna. Prav glede denarja iz proračuna je bilo pred spremembo slišati opozorila, da ga bo morala država zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prispevati več, vendar se to lani ni zgodilo. So pa zavarovalnice, preden jim je država vzela posel, opozarjale na medicinsko inflacijo, na visoke stroške zdravstvenih storitev in zato tudi želele zvišati premijo. Prvo podražitev je napovedal Generali, in sicer za 30 odstotkov, temu bi sledili tudi ostali dve zavarovalnici, vendar je vlada takrat višino premije zamejila.  

O prednostih tega, da se denar ne preliva več v žepe zavarovalnic, govori tudi generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko na Ministrstvu za zdravje Vlasta Mežek. Kot pravi, gre zdaj denar od zbranih prispevkov v zdravstvene storitve, "ne pa več za administracijo zavarovalnic, visoke stroške in plače".

Mežkova je tudi prepričana, da so s spremembo zaščitili ljudi pred povečanim plačevanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "So zavarovalnice že leta 2023 napovedale 30-odstotni dvig premij, to se ni zgodilo, se pravi raven tega prispevka je enaka kot pred dvema letoma," komentira zadnje leto brez dopolnilnega zdravstvenega prispevka.

Kaj pa stroški ZZZS? 

Generalna direktorica ZZZS Mlakarjeva izpostavlja, da s spremembami niso imeli težav in da niso zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS nikogar dodatno zaposlili. "Vse zahtevne informacijske, organizacijske, administrativne in pravne prilagoditve smo v izjemno kratkih rokih izvedli zgolj z lastnim obstoječim kadrom, na kar smo zelo ponosni, saj ob prehodu ni bilo nobenih težav in je financiranje pravic zavarovancev zato potekalo nemoteno," ocenjujejo na ZZZS.

Če so imele zavarovalnice 66 milijonov evrov in več stroškov zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so na ZZZS stroški manjši, pravijo. Kljub temu da imajo pod nadzorom več denarja in opravljajo več nalog, so bili stroški delovanja nižji, lani 64,2 milijona evrov. "Posledično je bilo možno zagotoviti več denarja za izvajanje zdravstvenih storitev, na primer v dodatne ambulante," pravijo na ZZZS. Poleg tega so, poudarja Mlakarjeva, tudi zelo skrbni pri nadziranju upravičenosti obračunavanja zdravstvenih storitev, ki jih obračunajo izvajalci. Kot pravi, sicer njihovo delo danes, ko imajo v blagajni zaradi obveznega zdravstvenega prispevka več denarja, ni drugačno kot prej. "Mi pač zdaj kontroliramo in nadziramo kompletno vrednost neke storitve, prej smo pa samo tisti delež, ki je šel iz obveznega zdravstvenega zavarovanja."   

 Čakalne vrste

V času dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja približno pet odstotkov ljudi oziroma 80.000 tega zavarovanja ni plačevalo. Ker gre po novem za obvezni prispevek, ga morajo zdaj vsi, v tem pa na ZZZS vidijo prednost. "Zdaj je zagotovljen dostop do zdravstvenih storitev vsem državljanom, tudi petim odstotkom ljudi, ki zaradi različnih razlogov prej niso hoteli ali niso zmogli plačevati premij."

Ob vseh prednostih ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki jih navajajo na ZZZS, med drugim, da je zdaj več denarja za zdravstvo, pa so čakalne vrste za preglede, na katere je lani čakalo največ ljudi, še vedno dolge. V primerjavi z lani celo daljše.

Največ ljudi je pred enim letom čakalo na prvi dermatološki pregled, in sicer 24.530 ljudi. Letos jih na ta pregled čaka še več, 28.393. Število čakajočih se je povečalo tudi za prvi ortopedski pregled. Lani je na obravnavo pri ortopedu čakalo 23.560 pacientov, letos januarja skoraj tisoč več. Skoraj 2.700 ljudi več pa v primerjavi z lanskim januarjem čaka na UZ vratnih žil.  Med pregledi, na katere je pred enim letom čakalo največ ljudi, je vrsta danes krajša le za prvi kardiološki pregled.

Če je torej danes v zdravstveni blagajni več denarja, zakaj ni tega videti tudi pri številu čakajočih? "To je naraven proces, ki z uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka nima nobene povezave. Čakalne vrste nastajajo zaradi tega, ker se prebivalstvo v Sloveniji stara, hkrati pa imamo nove tehnologije, zahteve, nove možnosti. Sistem se ne prilagaja potrebam tako hitro, kot potrebe nastajajo," komentira čakalne vrste Vlasta Mežek.

Bodo bogatejši še naprej plačevali manj?

Vprašanje, ki je bilo odprto v vseh razpravah o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je bilo, kako narediti plačevanje novega prispevka bolj solidarno. Čeprav je na papirju za vse enak, danes znaša 35 evrov, po novem pa 38 evrov, ga plačujejo tisti z nižjimi prihodki več kot tisti z visokimi plačami. Ob upoštevanju davčnih olajšav oziroma dohodnine nekdo, ki ima 14.526 evrov bruto plače, danes dejansko plača 17,50 evra prispevka, tisti, ki ima minimalno plačo, pa še enkrat toliko, 29,40 evra. Razlike tudi pri upokojencih. Vsi upokojenci, ki imajo do 1.400 evrov neto pokojnine, danes plačujejo 35 evrov obveznega zdravstvenega prispevka. Zaradi učinka dohodnine pa se prelom zgodi pri pokojninah nad 1.400 evrov. Upokojenec s 1.800 evri neto pokojnine plača slabih 26 evrov, nekdo s pokojnino v višini 2.800 evrov neto pa dobrih 23 evrov.

Tudi v svetu je zelo redko, da bi se v zdravstvenih zavarovanjih plačevalo degresivno oziroma, da tisti z manjšimi prihodki plačujejo relativno več od tistih z nižjimi, je do zdajšnjega načina plačevanja kritičen ekonomist in profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Marko Jaklič. Prepričan je, da bi bilo bolje uvesti proporcionalno plačevanje. "To pomeni, da bi plačevali ne fiksni znesek, ampak odstotek od plače. Enaka prispevna stopnja, tisti, ki zaslužijo več, bi v znesku precej več plačevali. Bi pa uvedel razvojno socialno kapico zaradi razmer na evropskem trgu oziroma globalnem."

Enaka prispevna stopnja je eden od predlogov, ki so v igri  za bolj solidaren prispevek.

Če bi obvezni zdravstveni prispevek združili s prispevkom za zdravstveno zavarovanje, bi ob zvišanju prispevne stopnje  za 2,1 odstotne točke, brez dodatnih stroškov za delodajalca ter ob upoštevanju, da bi na ta način zbrali približno 680 milijonov evrov, tisti, ki imajo minimalno plačo, plačali po odbitju dohodnine 22 evrov, nekdo s povprečno plačo slabih 38 evrov, tisti s 14.526 evrov bruto plače pa po odbitju dohodnine 152,9 evra.

Manj kot zdaj bi po takem načinu plačevali tudi tisti z nižjimi pokojninami. Upokojenec, ki dobi 500 evrov neto pokojnine, bi denimo plačal 10,50 evra, tisti z 840 evri neto pa 17,60 evra. Upokojenci z nadpovprečnimi pokojninami, denimo z 1.800 evri neto pokojnine, bi po odbitju dohodnine plačali 28,40 evra tega prispevka.

Vladna koalicija je obljubila, da bo socialno pravičnejši prispevek glede na dohodke uvedla z letošnjim letom, a za zdaj kaže, da bomo dobili le njegovo povišanje za tri evre. "V tem trenutku komentirati, kdaj bo sprejeta odločitev, ne morem, lahko pa rečem, da ministrstvo zagovarja kakršnokoli rešitev, ki bo pomenila finančno vzdržnost ob ohranitvi širokega nabora pravic iz košarice pravic," pravi generalna direktorica Direktorata za dostopnost in ekonomiko Ministrstva za zdravje Vlasta Mežek.

Zavezanci za plačilo novega obveznega zdravstvenega prispevka so praviloma vse osebe, ki so bile dosedaj zavezane tudi k sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na ZZZS ocenjujejo, da je takih oseb približno 1.646.000.

Plačevanja novega obveznega zdravstvenega prispevka v višini 35 evrov ni oproščen nihče, ga pa država nekaterim plačuje. Tako kot v primeru nekdanjega dopolnilnega zavarovanja tudi zdaj velja, da ga socialno ogroženim osebam ter vojnim veteranom plačujejo iz državnega proračuna.