Kaj drži in kaj ne v izjavah politikov o inflaciji, minimalni plači, pokojninah?

Pokojnine in usklajevanje z inflacijo

"Mi smo v času, ko ni bilo inflacije, tistim z najnižjimi pokojninami razdelili draginjske dodatke. Oni pa niso sposobni pokojnine uskladiti niti z visoko inflacijo," je dejal Janez Janša na protestnem shodu proti aktualni vladi. 

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je sprejel sklep o redni uskladitvi pokojnin in drugih prejemkov. Redna uskladitev je znašala 8,8 odstotka. A ker je bila redna uskladitev delno – v višini 8,2 odstotka – izvedena že januarja, je bila februarja izplačana le še razlika, ki je 0,6 odstotka. Uskladitev pokojnin je višja od povprečne letne inflacije, ki je lani znašala povprečno 7,4 odstotka, je decembra objavil statistični urad. 

Pri redni uskladitvi februarja upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Povprečna plača za lani je bila od plače za leto 2022 v bruto znesku višja za 9,7 odstotka, je objavil statistični urad. Višino uskladitve ugotovi Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), MDDSZ pa ga posreduje v objavo Uradnemu listu Republike Slovenije.

Dvig transferjev in pokojnin

Robert Golob je v odgovorih na poslanska vprašanja komentiral napovedan 2,9-odstoten dvig oskrbnin v domovih. "Vmes pa je treba povedati, da so se socialni transferji dvignili za 4,2, pokojnine pa za 8,8. Zato govoriti o tem, da cene prehitevajo rast prihodkov, v tem trenutku ne drži."

S prvim marcem so se na podlagi objavljenega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od začetka januarja do konca decembra preteklega leta za 4,2 odstotka zvišale meje dohodkov za letne pravice iz javnih sredstev, zneski otroškega dodatka, državne štipendije ter denarne socialne pomoči in prag za upravičenost do denarne socialne pomoči (na podlagi povišanja osnovnega zneska minimalnega dohodka). Nova meja za pridobitev otroških dodatkov in državne štipendije je 1269,24 evra povprečno mesečno na osebo. Najvišji otroški dodatek po novem znaša 169,36 evra na mesec, najvišji osnovni znesek državne štipendije pa 269,74 evra. Za 4,2 odstotka so dvignili dodatek za nego otroka, dodatek za veliko družino, pomoč ob rojstvu, invalidnine za telesno okvaro ...

Uskladitev pokojnine je znašala 8,8 odstotka. Delno je bila izvedena v januarju v višini 8,2 odstotka,  februarja pa je bila izplačana še razlika, 0,6 odstotka.

Minimalna plača najbolj narasla?

"Bi pa rad poudaril, da je ravno v času te vlade minimalna plača, tudi to je bil odgovor na draginjo, narasla največ kadar koli. Tudi letos se je minimalna plača dodatno dvignila nad strošek inflacije," je pojasnil Golob. 

Minimalna plača je najbolj narasla leta 2023 v času trenutne Golobove vlade, ko se je zvišala za 120 evrov bruto: iz 1074 evrov bruto na 1203 evrov bruto. Letos je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti minimalno plačo uskladilo v višini 4,2 odstotka, zato je višja za 50,54 evra in znaša 1253,90 evra bruto. A Golob trdi, da je vlada letos minimalno plačo dodatno dvignila nad strošek inflacije. Leta 2023 je inflacija znašala 4,2 odstotka, ravno toliko, kot je znašal letošnji dvig minimalne plače. Spomnimo: V Zvezi svobodnih sindikatov so zagovarjali dvig v višini 7,5 odstotka, "kar pomeni upoštevanje tako inflacije kot rasti življenjskih stroškov in rasti cen osnovnih življenjskih potrebščin (hrana, energija ...)".

Letna inflacija

Golob je dejal, da je bila februarja inflacija v Sloveniji 3,4 odstotka, v evroconi je bila pa 2,6 odstotka. "Govorimo o razliki, ki sicer obstaja, ampak govoriti, da je danes inflacija visoka v Sloveniji – ta vlak je šel mimo. Inflacija je bila visoka junija 2022, ko smo prevzeli vlado, je bila že 10-odstotna, nam jo je uspelo zbiti na 3,4 odstotka v februarju."

Drži, februarja je letna inflacija znašala 3,4 odstotka, v marcu se je dvignila na 3,6, kažejo podatki statističnega urada. Po podatkih Evropske komisije je v EU znašala 2,6 odstotka. V Sloveniji se je junija lani inflacija prvič v letu dvignila nad 10 odstotkov, znašala je 10,4 in se nato najprej dvignila na 11, novembra lani pa je prvič padla na slabih pet odstotkov. 

Ukinitev muzeja?

Janez Janša je izjavil: "Tistim, ki so nam ukinili Muzej slovenske osamosvojitve, zato za konec skupaj namenimo nekdanjo slovensko himno, ki je v samostojni Sloveniji tudi uradna himna Slovenske vojske: Naprej zastava slave."

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila novi javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Muzej slovenske osamosvojitve sicer ne obstaja več, a je bil združen z Muzejem novejše zgodovine.  

Anketa o korupciji

Aleš Hojs je na protestnem shodu izpostavil, da je zadnja anketa med Ljubljančani, "opravljena pred dobrima dvema mesecema, pokazala, da kar 70 odstotkov njih meni, da se Ljubljana vodi koruptivno in da sta korupcija in klientelizem način dela župana Zorana Jankovića".

Evropska komisija je za leto 2023 objavila podatke javnomnenjske raziskave o kakovosti življenja v mestih po Evropski uniji. 74 odstotkov Ljubljančanov meni, da je pri upravljanju mesta prisotna korupcija. Torej jih samo 26 odstotkov meni, da v mestu ni korupcije. Najslabše sta se odrezala Zagreb in Beograd, kjer kar devet od 10 občanov meni, da je v mestni upravi prisotna korupcija. 

V poročilu je sicer izrazito poudarjeno, da občutek korupcije ne pomeni, da gre tudi dejansko za korupcijo. Pri tem se komisija sklicuje na vrsto dejavnikov, ki botrujejo občutku, da je korupcije več oziroma manj. Izpostavili so recimo, da je občutek zadovoljstva z življenjem v mestu neposredno povezan z občutkom, ali je v delovanju mesta prisotna korupcija. Pri tem pravilu Ljubljana ponovno izstopa, saj je kar devet od 10 občanov na splošno zadovoljnih z življenjem v mestu.

Konoplja v medicinske namene

Poslanec Svobode Darko Kranjc je ob vložitvi posvetovalnega referenduma o pridelavi, predelavi, prometu in uporabi konoplje v medicinske namene dejal: "Možnost uporabe konoplje v zdravstvu sicer imamo, vendar izdelke uvažamo iz tujine. Konopljo v ta namen uporablja veliko ljudi, gre za uporabno rastlino, ki pa je žal dobila preveč negativno konotacijo."

Preverjali smo, če dejansko veliko ljudi uporablja konopljo v zdravstvene namene. NIJZ po podatkih Nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah iz leta 2018 navaja, da je 6,7 odstotka prebivalcev, starih 15 do 64 let, že kdaj v življenju uporabilo konopljo oz. pripravek iz konoplje v zdravstvene namene. Med ženskami je uporaba konoplje oz. pripravka iz konoplje v zdravstvene namene bolj razširjena kot med moškimi. Konopljino olje, konopljina smola in konopljina krema so pripravki, o uporabi katerih so prebivalci Slovenije poročali v najvišjem odstotku. Kronična bolečina in nespečnost sta simptoma, zaradi katerih so prebivalci Slovenije v najvišjem odstotku poročali, da so uporabili konopljo oz. pripravek iz konoplje v zdravstvene namene. Večina, 93,2 odstotka prebivalcev Slovenije, konoplje v zdravstvene namene še ni uporabilo, med njimi jih 15,5 odstotka o tem razmišlja.